Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Aljaska, Američani, Boksarska vstaja, Brigadni general (ZDA), Douglas MacArthur, Francija, General, General (ZDA), Generalmajor (ZDA), John Leonard Hines, Južna Karolina, Kalifornija, Kopenska vojska Združenih držav Amerike, Major (ZDA), Mehanizirane enote, Načelnik Generalštaba Kopenske vojske Združenih držav Amerike, Nacionalna vojska (ZDA), Nacionalno pokopališče Arlington, Pariška mirovna konferenca (1919), Podpolkovnik (ZDA), Polkovnik (ZDA), Prva svetovna vojna, San Antonio, Teksas, Seznam ameriških generalov, Seznam generalov Kopenske vojske ZDA, Soissons, Stotnik (ZDA), Teksas, Vojaška akademija Združenih držav Amerike, Washington, D.C., 1. pehotna divizija (mehanizirana), 14. maj, 1867, 1955, 4. korpus (Kopenska vojska ZDA), 4. marec, 5. korpus (Kopenska vojska ZDA), 9. korpus (Kopenska vojska ZDA).
Aljaska
Aljáska (angleško Alaska) je najsevernejša in predzadnja (49. po vrsti, pridružena leta 1959) pridružena zvezna država ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Aljaska · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Američani · Poglej več »
Boksarska vstaja
Boksarska vstaja, boksarski upor (tradicionalno kitajsko 義和團運動, poenostavljeno kitajsko 义和团运动, pinjin Yìhétuán yùndòng) ali jihetuansko gibanje je bil upor na severu Kitajske, uperjen proti tujcem, imperializmu in krščanskim misijonarjem.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Boksarska vstaja · Poglej več »
Brigadni general (ZDA)
Oznaka čina brigadnega generala Brigadni general (izvirno Brigadier General) je enozvezdni (najnižji) generalski vojaški čin (plačilni razred: O-7), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA, Nižji čin je polkovnik in višji generalmajor.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Brigadni general (ZDA) · Poglej več »
Douglas MacArthur
Douglas MacArthur, ameriški general, * 26. januar 1880, Little Rock, Arkansas, † 5. april 1964, Washington, D.C. General MacArthur je bil po kapitulaciji Japonske v drugi svetovni vojni vrhovni poveljnik zavezniških vojaških zasedbenih enot na Japonskem.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Douglas MacArthur · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Francija · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in General · Poglej več »
General (ZDA)
Oznaka generala Zastava generala General (General) je štiri-zvezdni generalski čin in tretji najvišji možni vojaški čin v Kopenski vojski ZDA ter v Vojnem letalstvu ZDA in Korpusu mornariške pehote ZDA, ki spada v plačni razred O-10; General je podrejen činu generala armade, nadrejen činu generalporočnika ter je enakovreden admiralu in generalu v vojnem letalstvu.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in General (ZDA) · Poglej več »
Generalmajor (ZDA)
Oznaka generalmajorja Zastava generalporočnika Kopenske vojske ZDA Generalmajor (Major general) je dvo-zvezdni generalski čin, ki je drugi najnižji generalski čin in spada v plačni razred O-8.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Generalmajor (ZDA) · Poglej več »
John Leonard Hines
John Leonard Hines, ameriški general, * 21. maj 1868, White Sulphur Springs, Zahodna Virginija, † 13. oktober 1968, Washington, D.C.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in John Leonard Hines · Poglej več »
Južna Karolina
Júžna Karolína (angleško South Carolina) je zvezna država na jugovzhodu ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Južna Karolina · Poglej več »
Kalifornija
Kalifórnija (angleško in špansko California) je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Kalifornija · Poglej več »
Kopenska vojska Združenih držav Amerike
Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · Poglej več »
Major (ZDA)
Vojnem letalstvu ZDA Major (izvirno Major) je poljsko-častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-04), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Major (ZDA) · Poglej več »
Mehanizirane enote
Mehanizirane enote so vse pehotne vojaška enota, ki so opremljene z oklepnimi transporterji in/ali pehotnimi bojnimi vozili.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Mehanizirane enote · Poglej več »
Načelnik Generalštaba Kopenske vojske Združenih držav Amerike
Načelnik Generalštaba Kopenske vojske Združenih držav Amerike (angleško Chief of Staff of the United States Army; kratica CSA) je profesionalni vodja Kopenske vojske ZDA, ki je skrbi za stalno pripravljenost tega rodu oboroženih sil, a sam nima nobene avtoritete operativnega poveljstva.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Načelnik Generalštaba Kopenske vojske Združenih držav Amerike · Poglej več »
Nacionalna vojska (ZDA)
Nacionalna vojska (National Army) je naziv kombinirano naborniško in prostovoljno silo, katero je ustanovil Oddelek za vojno ZDA leta 1917, za potrebe bojevanja med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Nacionalna vojska (ZDA) · Poglej več »
Nacionalno pokopališče Arlington
250pxNacionalno pokopališče Arlington (izvirno angleško Arlington National Cemetery) je ameriško vojaško pokopališče, ki je bilo ustanovljeno med ameriško državljansko vojno na posestvu Roberta E. Leeja v Arlingtonu (Virginija).
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Nacionalno pokopališče Arlington · Poglej več »
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Pariška mirovna konferenca (1919) · Poglej več »
Podpolkovnik (ZDA)
Podpolkovnik (izvirno Lieutenant Colonel; dobesedno: poročnik polkovnik) je drugi najvišji poljsko-častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-05), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Podpolkovnik (ZDA) · Poglej več »
Polkovnik (ZDA)
Oznaka čina polkovnika, ki je nošena na desni strani (zrcalna oznaka čina je nošena na levi strani, tako da orel vedno gleda naprej; levousmerjena oznaka je nošena tudi na pokrivalih in naprsnih oznakah čina. Polkovnik (izvirno Colonel; izgovorjava: ˈkɜrnəl) je najvišji poljsko-častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-06), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Polkovnik (ZDA) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Prva svetovna vojna · Poglej več »
San Antonio, Teksas
San Antonio je drugo največje mesto v ameriški zvezni državi Teksas in sedmo največje v ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in San Antonio, Teksas · Poglej več »
Seznam ameriških generalov
Seznam ameriških generalov je krovni seznam.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Seznam ameriških generalov · Poglej več »
Seznam generalov Kopenske vojske ZDA
Seznam generalov Kopenske vojske ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Seznam generalov Kopenske vojske ZDA · Poglej več »
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Soissons · Poglej več »
Stotnik (ZDA)
Vojnem letalstvu ZDA Stotnik (izvirno Captain) je častniški vojaški čin (plačilni razred: OF-03), ki je v uporabi v Kopenski vojni, Vojnem letalstvu in Korpusu mornariške pehote ZDA.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Stotnik (ZDA) · Poglej več »
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Teksas · Poglej več »
Vojaška akademija Združenih držav Amerike
Vojaška akademija Združenih držav Amerike (angleško United States Military Academy (USMA); tudi West Point) je vojaška akademija Združenih držav Amerike in bivša vojaška postojanka.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Vojaška akademija Združenih držav Amerike · Poglej več »
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in Washington, D.C. · Poglej več »
1. pehotna divizija (mehanizirana)
1. pehotna divizija (mehanizirana) (izvirno angleško 1st Infantry Division (Mechanized)) je divizija Kopenske vojske ZDA z najdaljšim stažem služenja.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 1. pehotna divizija (mehanizirana) · Poglej več »
14. maj
14.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 14. maj · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 1867 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 1955 · Poglej več »
4. korpus (Kopenska vojska ZDA)
4.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 4. korpus (Kopenska vojska ZDA) · Poglej več »
4. marec
4.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 4. marec · Poglej več »
5. korpus (Kopenska vojska ZDA)
5.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 5. korpus (Kopenska vojska ZDA) · Poglej več »
9. korpus (Kopenska vojska ZDA)
9.
Novo!!: Charles Pelot Summerall in 9. korpus (Kopenska vojska ZDA) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Charles P. Summerall, Charles Summerall.
