Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Župnija Jarenina, Župnija Lenart v Slovenskih goricah, Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah, Cerkvena ladja, Dekanija Lenart v Slovenskih goricah, Dunaj, Ivan Roškar, Janez Evangelist, Jurovski Dol, Metropolija Maribor, Nadškofija Maribor, Prva svetovna vojna, Rimskokatoliška cerkev, Rogaška Slatina, Samostan Admont, Sveti Jurij, Sveti Pavel, Terakota, Turški vpadi, Zakramentali.
Župnija Jarenina
Župnija Jarenina je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Jarenina mariborskega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Župnija Jarenina · Poglej več »
Župnija Lenart v Slovenskih goricah
Župnija Lenart v Slovenskih goricah je rimskokatoliška teritorialna župnija, dekanije Lenart v Slovenskih goricah, Ptujsko-Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Župnija Lenart v Slovenskih goricah · Poglej več »
Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah
Župnija Sveti Jurij v Slovenskih goricah je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Lenart v Slovenskih goricah Ptujsko–Slovenjegoriškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah · Poglej več »
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Cerkvena ladja · Poglej več »
Dekanija Lenart v Slovenskih goricah
Dekanija Lenart v Slovenskih goricah je rimskokatoliška dekanija Nadškofije Maribor.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Dekanija Lenart v Slovenskih goricah · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Dunaj · Poglej več »
Ivan Roškar
Ivan Roškar, slovenski veleposestnik in politik, * 8. april 1860, Malna, Slovenija (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. maj 1933, Jurovski Dol, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija).
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Ivan Roškar · Poglej več »
Janez Evangelist
Janez (tudi Janez Evangelist, saj velja za pisca Evangelija po Janezu, in Janez Teolog, zlasti v pravoslavju), eden od dvanajstih Jezusovih apostolov, * ?, † 101?, Efez, današnja Turčija.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Janez Evangelist · Poglej več »
Jurovski Dol
Jurovski Dol je naselje, ki je središče Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Jurovski Dol · Poglej več »
Metropolija Maribor
Metropolija Maribor je bila ustanovljena 7. aprila 2006 z izločitvijo iz ljubljanske metropolije.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Metropolija Maribor · Poglej več »
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Nadškofija Maribor · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Rogaška Slatina · Poglej več »
Samostan Admont
Samostan Admont (nemško Stift Admont) je benediktinski samostan ob reki Aniži (nemško Enns) v mestu Admont v Avstriji.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Samostan Admont · Poglej več »
Sveti Jurij
Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Sveti Jurij · Poglej več »
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Sveti Pavel · Poglej več »
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Terakota · Poglej več »
Turški vpadi
Turški vpadi na slovensko ozemlje so potekali od 15. do 16. stoletja, ko je vojska Osmanskega imperija večkrat vdrla in oplenila habsburške dežele.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Turški vpadi · Poglej več »
Zakramentali
Zakramentali so sveta znamenja, ki jih je ustanovila Cerkev v pastoralno dobro božjega ljudstva.
Novo!!: Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol in Zakramentali · Poglej več »
Preusmerja sem:
Cerkev Sv. Jurija, Jurovski Dol, Cerkev svetega Jurija, Jurovski Dol.
