Kazalo
65 odnosi: Angelski grad, Rim, Arkada, Župnija Šenčur, Barok, Bernardka Lurška, Cerkev (zgradba), Cerkvena ladja, Dekanija Šenčur, Jezus Kristus, Kor (cerkev), Korpus, Kranj, Križev pot, Marijino brezmadežno spočetje, Marijino vnebovzetje, Metropolija Ljubljana, Olševek, Oltar, Orgle, Podružnična cerkev, Poljane nad Škofjo Loko, Prezbiterij, Razpelo, Rimskokatoliška cerkev, Simetrija, Slovenija, Sveta Marija, Sveta Trojica, Sveti Florjan, Sveti Jožef, Sveti Kozma in Damijan, Sveti Mihael, Sveti Pavel, Sveti Peter, Tabernakelj, Tloris, Zakristija, Zalog pri Cerkljah, Zavetnik, Zvon, Zvonik, 1333, 1709, 1753, 1765, 1770, 1781, 1789, 1802, 1840, ... Razširi indeks (15 več) »
Angelski grad, Rim
Hadrijanov mavzolej, običajno znan kot Angelski grad (italijansko Castel Sant'Angelo), je visoka cilindrična zgradba v parku Adriano v Rimu v Italiji.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Angelski grad, Rim
Arkada
Arkade znotraj mošeje Uqba znana kot Velika mošeja Kairouan, Tunizija Arkade na gradu Schwanenburg Arkada je zaporedje stebrov, ki jih povezujejo loki.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Arkada
Župnija Šenčur
Župnija Šenčur je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Šenčur nadškofije Ljubljana.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Župnija Šenčur
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Barok
Bernardka Lurška
Sveta Bernardka Lurška, rojena kot Marie-Bernarde Soubirous, francoska svetnica, * 7. januar 1844, Lurd (Lourdes), Hautes-Pyrénées, Francija, † 16. april 1879, Nevers, Francija.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Bernardka Lurška
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Cerkev (zgradba)
Cerkvena ladja
Cerkvena ladja označuje večji prostor v notranjosti cerkve.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Cerkvena ladja
Dekanija Šenčur
Dekanija Šenčur je rimskokatoliška dekanija Nadškofije Ljubljana.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Dekanija Šenčur
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Jezus Kristus
Kor (cerkev)
Beseda kór v slovenščini običajno označuje del cerkve, kjer med bogoslužjem stoji cerkveni pevski zbor.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Kor (cerkev)
Korpus
Korpus lahko pomeni.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Korpus
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Kranj
Križev pot
Krížev pót je likovna upodobitev Jezusovega trpljenja od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga mrtvega položijo v grob.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Križev pot
Marijino brezmadežno spočetje
Marijino brezmadežno spočetje je rimskokatoliška dogma, ki pravi, da je bila Jezusova mati Marija že od svojega spočetja obvarovana izvirnega greha in osebnega greha. Temu dogodku Rimskokatoliška cerkev posveča tudi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga praznuje 8. decembra.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Marijino brezmadežno spočetje
Marijino vnebovzetje
Maríjino vnebovzétje (tudi véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica) je praznik, ki ga katoliški in pravoslavni kristjani obhajajo 15.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Marijino vnebovzetje
Metropolija Ljubljana
Metropolija Ljubljana je ena izmed dveh najvišjih upravnih enot rimskokatoliške cerkve v Sloveniji.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Metropolija Ljubljana
Olševek
Olševek je naselje v Občini Šenčur.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Olševek
Oltar
Oltar (latinsko altare 'žrtvenik') je vsaka zgradba, na kateri se daruje, kot žrtvovanje so namenjene religioznim potrebam.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Oltar
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Orgle
Podružnična cerkev
Podružnična cerkev sv. Jerneja v Ljubljani Podružnična cerkev je v kontekstu rimokatoliške cerkve verski objekt, v katerem se bogoslužje praviloma ne izvaja vsak dan, temveč ob določenih praznikih, ob nedeljah ali ob posebnih dogodkih.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Podružnična cerkev
Poljane nad Škofjo Loko
Poljane nad Škofjo Loko so naselje v Poljanski dolini v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Poljane nad Škofjo Loko
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Prezbiterij
Razpelo
Razpelo (iz latinščine cruci fixus, ki pomeni '(eden) pritrjen na križ') je podoba Jezusa na križu, za razliko od samega križa.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Razpelo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Rimskokatoliška cerkev
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Simetrija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Slovenija
Sveta Marija
Sveta Marija ali Blažena Devica Marija ali Mati Božja (hebrejsko in aramejsko Maryām; grško, Mariam, ali, Maria; latinsko Maria; arabsko Maryam), po krščanskem in muslimanskem verovanju mati Jezusa Kristusa in žena tesarja Jožefa iz Nazareta, * 8. september (?) med 25 pr. n. št.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveta Marija
Sveta Trojica
desno Sveta Trojica (grško ali, latinsko Sancta Trinitas) je eno od poimenovanj Boga v krščanstvu.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveta Trojica
Sveti Florjan
Sveti Florjan - figura Florjan, svetnik, * Cannabiaca, Stari Rim (danes Zeiselmauer pri Tullnu, Avstrija), † 4. maj 304 Lauriacum (nekdaj Norik, danes Lorch v Zgornji Avstriji).
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveti Florjan
Sveti Jožef
Svéti Jóžef je bil po Svetem pismu mož svete Marije, ki je rodila Jezusa.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveti Jožef
Sveti Kozma in Damijan
Sveti Kozma in Damijan, svetnika, * v Siriji, † 303 v Egeji v današnji Turčiji.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveti Kozma in Damijan
Sveti Mihael
Rimu Sveti Mihael ali Nadangel Mihael (hebrejsko מיכאל, Micha'el ali Mîkhā’ēl; grško Μιχαήλ, Mikhaíl; latinsko Michael ali Míchaël; arabsko ميكائيل, Mikha'il) je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveti Mihael
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveti Pavel
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Sveti Peter
Tabernakelj
Tabernakelj Tabernakelj (latinsko tabernaculum - koš, šotor) je v katoliški cerkvi oznaka za prostor, kjer se hranijo ciborij s posvečenimi hostijami, ki predstavljajo Najsvetejše - telo Kristusa, pa tudi monštranca in kelihi.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Tabernakelj
Tloris
Tlóris je grafični prikaz pokrajine ali objekta od zgoraj, torej s ptičje perspektive.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Tloris
Zakristija
Zakristíja je v krščanskih cerkvah zahodnega obreda posebna sobica, ločena od ostale cerkve, namenjena za shranjevanje opreme in za duhovnikovo pripravo na bogoslužje.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Zakristija
Zalog pri Cerkljah
Ima cerkev Sv.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Zalog pri Cerkljah
Zavetnik
Zavetnik, tudi zaščitnik ali patron, je svetnik, ki je v Katoliški cerkvi, anglikanizmu in pravoslavju izbran za zaščitnika cerkve, naroda, kraja, dejavnosti ali skupine oseb.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Zavetnik
Zvon
1. jarem, 2. krona, 3. glava, 4. klobuk, 5. polje, 6. udarni obroč, 7. rebro, 8. krilo, 9. kembelj, 10. bok Zvon je glasbilo, ki ga uvrščamo v skupini tolkalskih in idiofonih glasbenih instrumentov.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Zvon
Zvonik
baročnem slogu Verici-Ritkarovcih (Slovensko Porabje). Zvonik (tudi stolp z zvonom ali turn) je gradbeni objekt, največkrat sestavni del cerkve, z veliko višino v primerjavi s tlorisno površino.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in Zvonik
1333
1333 (MCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1333
1709
1709 (MDCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1709
1753
1753 (MDCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1753
1765
1765 (MDCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1765
1770
1770 (MDCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1770
1781
1781 (MDCCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1781
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1789
1802
1802 (MDCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1802
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1840
1854
1854 (MDCCCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1854
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1864
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1867
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1871
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1891
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1904
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1960
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1978
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1980
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1982
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1983
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1985
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1986
1990
1990 (MCMXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1990
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Cerkev sv. Mihaela, Olševek in 1991
Prav tako znan kot Cerkev svetega Mihaela, Olševek.