Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cecilija Kobal

Index Cecilija Kobal

Cecilija Kobal, slovenska uršulinka in cerkvena glasbenica, * 15. marec 1944, Vrhpolje pri Vipavi, Kraljevina Italija, † 26. december 1991, Ljubljana.

Kazalo

  1. 42 odnosi: Akademija za glasbo v Ljubljani, Škofja Loka, Cankarjev dom, Cerkev (zgradba), Diploma, Glasbena akademija v Zagrebu, Glasbena šola, Glasbenik, Gradec, Hubert Bergant, Idrija, Kateheza, Klavir, Koncert (glasbena prireditev), Kraljevina Italija, Liturgična glasba, Ljubljana, Lojze Kobal, Menih, Nova Gorica, Organist, Orgle, Pedagogika, Pevec, Pevski zbor, Postojna, Primorska, Profesor, Samostan, Seznam slovenskih organistov, Slovenci, Solopetje, Stolnica, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Uršulinke, Vipava, Vrhpolje, Vipava, Zagreb, 15. marec, 1944, 1991, 26. december.

Akademija za glasbo v Ljubljani

Akademija za glasbo v palači Kazina Akademija za glasbo v Ljubljani je kot visokošolska glasbena ustanova edina glasbena akademija v Sloveniji.

Poglej Cecilija Kobal in Akademija za glasbo v Ljubljani

Škofja Loka

Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.

Poglej Cecilija Kobal in Škofja Loka

Cankarjev dom

Cankarjev dom, uradno Javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, je največje slovensko kulturno in kongresno središče.

Poglej Cecilija Kobal in Cankarjev dom

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Cecilija Kobal in Cerkev (zgradba)

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Cecilija Kobal in Diploma

Glasbena akademija v Zagrebu

Stavba Akademije Glasbena akademija (izvirno hrvaško Muzička akademija u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Cecilija Kobal in Glasbena akademija v Zagrebu

Glasbena šola

Glasbena šola je javna ali zasebna vzgojno-izobraževalna ustanova, ki spada v kategorijo osnovnega glasbenega in plesnega šolstva ter daje javno veljavno glasbeno izobrazbo.

Poglej Cecilija Kobal in Glasbena šola

Glasbenik

Glásbenik ali múzik je umetnik, ki ustvarja ali poustvarja (izvaja) glasbo.

Poglej Cecilija Kobal in Glasbenik

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Cecilija Kobal in Gradec

Hubert Bergant

Hubert Bergant, slovenski organist, pianist in pedagog, * 13. november 1934 Kamnik, † 20. januar 1999, Nova Gorica/Šempeter pri Gorici.

Poglej Cecilija Kobal in Hubert Bergant

Idrija

Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.

Poglej Cecilija Kobal in Idrija

Kateheza

Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.

Poglej Cecilija Kobal in Kateheza

Klavir

Klavír je glasbilo s tipkami.

Poglej Cecilija Kobal in Klavir

Koncert (glasbena prireditev)

Koncert klasične glasbe v areni Rod Laver, Melbourne, Avstralija, 2005 Koncert je glasbena prireditev pred občinstvom v živo.

Poglej Cecilija Kobal in Koncert (glasbena prireditev)

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Cecilija Kobal in Kraljevina Italija

Liturgična glasba

Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.

Poglej Cecilija Kobal in Liturgična glasba

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Cecilija Kobal in Ljubljana

Lojze Kobal

Lojze Kobal, slovenski rimskokatoliški duhovnik in cerkveni glasbenik, * 7. december 1946, Vrhpolje.

Poglej Cecilija Kobal in Lojze Kobal

Menih

Menih avguštinskega reda Menih (tudi redovnik, ker po navadi pripada določenemu cerkvenemu redu) je oseba posvečenega življenja, ki svoje življenje posveča višjemu cilju (npr. Bogu).

Poglej Cecilija Kobal in Menih

Nova Gorica

Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.

Poglej Cecilija Kobal in Nova Gorica

Organist

Organíst ali órglavec je glasbenik, ki igra na orgle.

Poglej Cecilija Kobal in Organist

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Poglej Cecilija Kobal in Orgle

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Poglej Cecilija Kobal in Pedagogika

Pevec

Pevka Natalija Verboten Pévec (tudi vokalist) je oseba, ki glasbeno ustvarja z glasom, lahko solistično, s spremljavo drugih glasbenih instrumentov ali v zboru.

Poglej Cecilija Kobal in Pevec

Pevski zbor

Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).

Poglej Cecilija Kobal in Pevski zbor

Postojna

Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.

Poglej Cecilija Kobal in Postojna

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Poglej Cecilija Kobal in Primorska

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Cecilija Kobal in Profesor

Samostan

Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.

Poglej Cecilija Kobal in Samostan

Seznam slovenskih organistov

Seznam slovenskih organistov.

Poglej Cecilija Kobal in Seznam slovenskih organistov

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Cecilija Kobal in Slovenci

Solopetje

Solopetje je izraz, s katerim v vokalni glasbi imenujemo izvajalski način petja in se uporablja predvsem v šolstvu.

Poglej Cecilija Kobal in Solopetje

Stolnica

Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper Stolnica, stolna cerkev ali katedrala je cerkvena zgradba, navadno izjemno velike in lepe oblike, ki je sedež škofije.

Poglej Cecilija Kobal in Stolnica

Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.

Poglej Cecilija Kobal in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Uršulinke

Uršulinke (slovenski prevod Red sv. Uršule, kratica OSU), so rimokatoliški cerkveni red, ki ga je 25.

Poglej Cecilija Kobal in Uršulinke

Vipava

Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.

Poglej Cecilija Kobal in Vipava

Vrhpolje, Vipava

Vrhpolje je vas v Občini Vipava.

Poglej Cecilija Kobal in Vrhpolje, Vipava

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Cecilija Kobal in Zagreb

15. marec

15.

Poglej Cecilija Kobal in 15. marec

1944

1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Cecilija Kobal in 1944

1991

1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Cecilija Kobal in 1991

26. december

26.

Poglej Cecilija Kobal in 26. december