Kazalo
28 odnosi: Akademski nazivi, Asistent, Bosna in Hercegovina, Cesta, Dekan (šolstvo), Diploma, Disertacija, Docent, Doktorat, Dravska banovina, Emeritus, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, Gradbeništvo, Inženir, Klasična gimnazija v Ljubljani, Ljubljana, Matenja vas, Prešernova nagrada, Projekt, Seznam prejemnikov Prešernove nagrade, Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva, Slovenci, Tehniška fakulteta v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, 1911, 1999, 22. januar, 29. september.
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Branko Žnideršič in Akademski nazivi
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Branko Žnideršič in Asistent
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Branko Žnideršič in Bosna in Hercegovina
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Branko Žnideršič in Cesta
Dekan (šolstvo)
Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.
Poglej Branko Žnideršič in Dekan (šolstvo)
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Poglej Branko Žnideršič in Diploma
Disertacija
Disertácija (latinsko disserere, razpravljati) je znanstvena razprava, navadno izvirno znanstveno delo ali pregled znanstvene literature o izbrani temi, s katero se avtor poteguje za akademski naziv doktorja.
Poglej Branko Žnideršič in Disertacija
Docent
Docènt oz.
Poglej Branko Žnideršič in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Branko Žnideršič in Doktorat
Dravska banovina
Dravska banovina Drávska banovína je bila od leta 1929 do 1941 upravna enota na delu ozemlja današnje Slovenije.
Poglej Branko Žnideršič in Dravska banovina
Emeritus
Dopolnilo emeritus (častni, zaslužni; množina emeriti) se uporablja v povezavi s poklicnim naslovom profesor ali škof. Dodeljuje se za posebne zasluge profesorjev, ponekod pa tudi redno ob upokojitvi, saj nakazuje le njegov "upokojenski" status (slovenjeno tudi: emeritirani profesor), zato je avtomatično prevajanje tujih "emeritusov" kot "zaslužnih profesorjev" pogosto neustrezno.
Poglej Branko Žnideršič in Emeritus
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (kratica UL FGG) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Branko Žnideršič in Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Poglej Branko Žnideršič in Gradbeništvo
Inženir
Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.
Poglej Branko Žnideršič in Inženir
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Branko Žnideršič in Klasična gimnazija v Ljubljani
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Branko Žnideršič in Ljubljana
Matenja vas
Matenja vas je naselje v Občini Postojna.
Poglej Branko Žnideršič in Matenja vas
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Branko Žnideršič in Prešernova nagrada
Projekt
Projékt je ciljno usmerjen in zaključen proces razvijanja dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju končnega cilja.
Poglej Branko Žnideršič in Projekt
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam prejemnikov Prešernove nagrade.
Poglej Branko Žnideršič in Seznam prejemnikov Prešernove nagrade
Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva
Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva.
Poglej Branko Žnideršič in Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Branko Žnideršič in Slovenci
Tehniška fakulteta v Ljubljani
Tehniška fakulteta, s sedežem v Ljubljani, je nekdanja fakulteta, ki je bila članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Branko Žnideršič in Tehniška fakulteta v Ljubljani
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Branko Žnideršič in Univerza v Ljubljani
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Branko Žnideršič in 1911
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Branko Žnideršič in 1999
22. januar
22.
Poglej Branko Žnideršič in 22. januar
29. september
29.
Poglej Branko Žnideršič in 29. september