Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Božidar Širola

Index Božidar Širola

Božidar Širola, hrvaški skladatelj, pedagog, muzikolog, matematik in fizik, * 20. december 1889, Žakanje, † 10. april 1956, Zagreb, Hrvaška.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Balet, Dekan (šolstvo), Dunaj, Fizik, Hrvaška, Hrvati, Ivan Zajc, Kantata, Klavir, Krst pri Savici, Kustos, Ljubljanska opera, Matematika, Muzikolog, Opera, Oratorij (glasba), Pedagogika, Profesor, Ravnatelj, Seznam hrvaških skladateljev, Skladatelj, Zagreb, Zbor, 10. april, 1889, 1913, 1921, 1923, 1956, 20. december.

  2. Hrvaški skladatelji
  3. Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti

Balet

Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.

Poglej Božidar Širola in Balet

Dekan (šolstvo)

Dekán (– desetnik) (ženska oblika je dekánja, dekánica ali dekánka) je strokovni vodja visokošolskega zavoda (fakultete oziroma članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo ter skrbi in odgovarja za zakonitost dela.

Poglej Božidar Širola in Dekan (šolstvo)

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Božidar Širola in Dunaj

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Božidar Širola in Fizik

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Božidar Širola in Hrvaška

Hrvati

Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.

Poglej Božidar Širola in Hrvati

Ivan Zajc

Ivan Dragutin Stjepan plemeniti Zajc, hrvaški skladatelj, dirigent, pedagog in režiser, * 3. avgust 1832, Rijeka, † 16. december 1914, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Božidar Širola in Ivan Zajc

Kantata

Kantata je vokalno-instrumentalna glasba, ki ima večinoma posvetno vsebino.

Poglej Božidar Širola in Kantata

Klavir

Klavír je glasbilo s tipkami.

Poglej Božidar Širola in Klavir

Krst pri Savici

Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.

Poglej Božidar Širola in Krst pri Savici

Kustos

Kustos (lat. custos; čuvaj, varuh, stražar) je upravnik muzeja ali umetniškega razstavnega prostora oziroma znanstveni delavec v takih ustanovah.

Poglej Božidar Širola in Kustos

Ljubljanska opera

Ljubljanska opera je operna hiša, ki stoji ob križišču Župančičeve ulice in Cankarjeve ceste v Ljubljani.

Poglej Božidar Širola in Ljubljanska opera

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Božidar Širola in Matematika

Muzikolog

Muzikológ je oseba, ki deluje na področju muzikologije.

Poglej Božidar Širola in Muzikolog

Opera

Ópera je glasbeno scensko delo, pri katerem nastopajoči pojejo, igrajo ter plešejo, spremlja pa jih orkester.

Poglej Božidar Širola in Opera

Oratorij (glasba)

Koncert v cerkvi La Madeleine, Pariz, 2013 Oratorij (cerkvena lat. oratorium (hiša molitve), iz latinščine orare (moliti)) se imenuje glasbena oblika dramskega, večdelnega svetega besedila, pri katerem običajno sodeluje več vokalnih solistov, zbor in orkester.

Poglej Božidar Širola in Oratorij (glasba)

Pedagogika

Pedagog pri delu s srednješolci Pedagogika je veda o vzgoji in izobraževanju.

Poglej Božidar Širola in Pedagogika

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.

Poglej Božidar Širola in Profesor

Ravnatelj

Ravnatelj je naziv, ki se uporablja za administrativnega vodjo šole, zavoda ali ustanove (včasih namesto direktorja).

Poglej Božidar Širola in Ravnatelj

Seznam hrvaških skladateljev

Seznam hrvaških skladateljev.

Poglej Božidar Širola in Seznam hrvaških skladateljev

Skladatelj

Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.

Poglej Božidar Širola in Skladatelj

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Božidar Širola in Zagreb

Zbor

Zbor je večja skupina ljudi, zbrana na kakem mestu, navadno z določenim namenom.

Poglej Božidar Širola in Zbor

10. april

10.

Poglej Božidar Širola in 10. april

1889

1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Božidar Širola in 1889

1913

1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Božidar Širola in 1913

1921

1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Božidar Širola in 1921

1923

1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Božidar Širola in 1923

1956

1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Božidar Širola in 1956

20. december

20.

Poglej Božidar Širola in 20. december

Glej tudi

Hrvaški skladatelji

Člani Hrvaške akademije znanosti in umetnosti