Kazalo
21 odnosi: Alpinizem, Avstro-Ogrska, Častnik, Fotograf, Gora, Ilirska Bistrica, Jamarstvo, Kamniško-Savinjske Alpe, Knjižnica, Pehota, Planinsko društvo, Planjava, Seznam slovenskih častnikov, Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov, Seznam slovenskih fotografov, Seznam slovenskih jamarjev, Slovenci, 10. avgust, 15. september, 1884, 1914.
Alpinizem
Skalno plezanje v Koglu Snežno-ledno in kombinirano plezanje Alpinistično smučanje Alpinizem je dejavnost, ki zajema plezanje, hojo, smučanje v gorskem svetu zlasti po brezpotjih, pogovorno pa ga razumemo kot plezanje.
Poglej Bogomil Brinšek in Alpinizem
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Bogomil Brinšek in Avstro-Ogrska
Častnik
Častnik, tudi oficir (angleško Commissioned Officer, nemško Offizier) je pripadnik oboroženih sil, ki je izobražen in določen za poveljevanje vojaških enot/formacij.
Poglej Bogomil Brinšek in Častnik
Fotograf
alt.
Poglej Bogomil Brinšek in Fotograf
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Bogomil Brinšek in Gora
Ilirska Bistrica
Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.
Poglej Bogomil Brinšek in Ilirska Bistrica
Jamarstvo
Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.
Poglej Bogomil Brinšek in Jamarstvo
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Bogomil Brinšek in Kamniško-Savinjske Alpe
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Bogomil Brinšek in Knjižnica
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Poglej Bogomil Brinšek in Pehota
Planinsko društvo
Planinsko društvo (kratica PD) je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje planincev, ki se združujejo zaradi določenih skupnih interesov določenih v plavilih in v skladu z zakonom o društvih.
Poglej Bogomil Brinšek in Planinsko društvo
Planjava
Planjava (2394 m) je najvišja in najbolj mogočna gora vzhodnega dela Kamniško - Savinjskih alp.
Poglej Bogomil Brinšek in Planjava
Seznam slovenskih častnikov
Seznam slovenskih častnikov je krovni seznam, ki zajema slovenske častnike, ki so služili v raznih oboroženih silah do 1991.
Poglej Bogomil Brinšek in Seznam slovenskih častnikov
Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov
Seznam pomembnejših slovenskih športnih plezalcev in alpinistov ter gornikov.
Poglej Bogomil Brinšek in Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov
Seznam slovenskih fotografov
Seznam slovenskih fotografov.
Poglej Bogomil Brinšek in Seznam slovenskih fotografov
Seznam slovenskih jamarjev
Seznam slovenskih jamarjev in/oz.
Poglej Bogomil Brinšek in Seznam slovenskih jamarjev
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Bogomil Brinšek in Slovenci
10. avgust
10.
Poglej Bogomil Brinšek in 10. avgust
15. september
15.
Poglej Bogomil Brinšek in 15. september
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Bogomil Brinšek in 1884
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Bogomil Brinšek in 1914
Prav tako znan kot Bogumil Brinšek.