Hitreje kot brskalnik!
12 odnosi: Železna doba, Bronasta doba, Dendrokronologija, Hrast, Józef Piłsudski, Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo, Lužiška kultura, Poljska, Poznanj, Varšava, Velikopoljska, Zahodni Slovani.
Železna doba
Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.
Novo!!: Biskupin in Železna doba · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Biskupin in Bronasta doba · Poglej več »
Dendrokronologija
Oprema za dendrokronološki izvrtek Dendrokronologija (antično grško: δένδρον, dendron, »drevo«; in: χρόνος, kronos, »časovno«; ter: -λογία, -logia, veda) temeljiji na analizi karakterističnega zaporedja širin branik z namenom datiranja (določitve koledarskega leta nastanka branike).
Novo!!: Biskupin in Dendrokronologija · Poglej več »
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Novo!!: Biskupin in Hrast · Poglej več »
Józef Piłsudski
Józef Klemens Piłsudski, poljski državnik in vojskovodja, * 5. december 1867, Zułów, Guvernat Vilna, Rusko cesarstvo (zdaj Zalavas, Litva), † 12. maj 1935, Varšava, Poljska.
Novo!!: Biskupin in Józef Piłsudski · Poglej več »
Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo
Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo je ena izmed upravnih regij oziroma vojvodstev v osrednjem delu Poljske.
Novo!!: Biskupin in Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo · Poglej več »
Lužiška kultura
Lužiška kultura je bila kultura v pozni bronasti in zgodnji železni dobi (1700 pr. n. št. – 500 pr. n. št.) na večini ozemlja sedanje Poljske in delih Češke, Slovaške, vzhodne Nemčije in zahodne Ukrajine.
Novo!!: Biskupin in Lužiška kultura · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Biskupin in Poljska · Poglej več »
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Biskupin in Poznanj · Poglej več »
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: Biskupin in Varšava · Poglej več »
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Novo!!: Biskupin in Velikopoljska · Poglej več »
Zahodni Slovani
Zahodni Slovani so slovanski narodi, ki govorijo zahodnoslovanske jezike.Ilya Gavritukhin, Vladimir Petrukhin (2015). Yury Osipov (ur.).. Great Russian Encyclopedia (v 35 knjigah). Vol. 30. str. 388–389. Zahodni Slovani so se okoli 7. stoletja ločili od slovanske glavnine in do 8. in 9. stoletja ustanovili svoje neodvisne države v srednji Evropi. Zahodnoslovanski jeziki so se med 10. in 14. stoletjem razvejali v svoje zgodovinsko izpričane oblike. Zahodnoslovanske jezike zdaj govorijo Poljaki, Čehi, Slovaki in Lužiški Srbi. Od 12. stoletja naprej se je večina zahodnih Slovanov spreobrnila v rimskokatoliško vero, s čimer je prišla pod kulturni vpliv latinske cerkve, prevzela latinico in bila bolj vključena v kulturni in intelektualni razvoj zahodne Evrope kot Vzhodni Slovani, ki so sprejeli pravoslavno krščanstvo in cirilico. Jezikovno se zahodnoslovansko skupino slovanskih jezikov lahko razdeli na tri podskupine: lehitsko, vključno s poljščino, kašubsko s kašubščino, izumrlimi polabskimi in pomorjanskimi jeziki in lužiško srbščino ter češko-slovaško.
Novo!!: Biskupin in Zahodni Slovani · Poglej več »
