Kazalo
10 odnosi: Črna gora, Bosanski bor, Gams, Kras, Ledena doba, Ledeni pokrov, Planinski orel, Reovačka greda, Rjavi medved, Visokogorski kras.
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Bijela gora in Črna gora
Bosanski bor
Bosanski bor ali Heldreichov bor, znanstveno ime Pinus holdreichii (sinonim P. leucodermis; družina Pinaceae) je vrsta bora, ki izvira iz goratih območij Balkana in južne Italije.
Poglej Bijela gora in Bosanski bor
Gams
Gams (znanstveno ime Rupicapra rupicapra) je manjši votlorog, ki je v plečih visok do 75 cm.
Poglej Bijela gora in Gams
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Bijela gora in Kras
Ledena doba
Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.
Poglej Bijela gora in Ledena doba
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Bijela gora in Ledeni pokrov
Planinski orel
Planínski orel (redkeje tudi gorski orel ali zlati orel) (znanstveno ime Aquila chrysaetos) je ena od najbolj znanih ptic roparic na svetu.
Poglej Bijela gora in Planinski orel
Reovačka greda
Reovačka greda je greben Orjena, ki se nahaja v Krivošiji v jugozahodni Črni gori in ločuje planoto Bijela gora od preostalega pogorja.
Poglej Bijela gora in Reovačka greda
Rjavi medved
Rjávi mêdved (znanstveno ime Ursus arctos) je vrsta iz družine medvedov (Ursidae) in poleg severnega medveda (Ursus maritimus) največja danes živeča zver.
Poglej Bijela gora in Rjavi medved
Visokogorski kras
Reovački gredi na Orjenu Visokogôrski krás je vrsta kraške pokrajine, ki je bil v časih poledenitve v pleistocenu poledenela in združuje glavne oblike reliefa, ki so nastale pod vplivi ledenikov.