OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 20 odnosi: Anton Ocvirk, Dom in svet, Grintovec, Jezerska Kočna, Juš Kozak, Jutro (1920–1945), Kamniška Bistrica, Kamniško-Savinjske Alpe, Kmečka povest, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Mladina (revija), Navadni macesen, Planinska povest, Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe, Slovenščina, Slovenija, Slovenska književnost, Valentin Slatnar - Bôs, Velika planina.

Anton Ocvirk

Anton Ocvirk, slovenski literarni zgodovinar, kritik, literarni teoretik, esejist in utemeljitelj slovenske primerjalne književnosti, * 23. marec 1907, Žaga pri Bovcu, † 6. januar 1980, Ljubljana.

Poglej Beli macesen in Anton Ocvirk

Dom in svet

Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.

Poglej Beli macesen in Dom in svet

Grintovec

Grintovec (včasih tudi Grintavec) je z 2558 metri najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.

Poglej Beli macesen in Grintovec

Jezerska Kočna

Zaplate Jezerska Kočna, pogosto imenovana le Kočna, (2540 m) je druga najvišja gora v Kamniško-Savinjskih Alpah in najzahodnejša gora osrednjih Grintovcev.

Poglej Beli macesen in Jezerska Kočna

Juš Kozak

Juš Kozak, slovenski pisatelj, esejist, gledališki kritik in urednik, * 26. junij 1892, Ljubljana, † 29. avgust 1964, Ljubljana.

Poglej Beli macesen in Juš Kozak

Jutro (1920–1945)

Avgust Škabar bere ''Jutro'', 30. leta 20. stoletja Jutro (1920–1945) je bil politični dnevnik.

Poglej Beli macesen in Jutro (1920–1945)

Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica je ledeniška dolina, ki se začene v zatrepih nad planinskim Domom v Kamniški Bistrici (600 m nmv), kjer izvira tudi istoimenska reka in od koder je izhodišče planinskih poti v Kamniške Alpe pri kraju Stahovica, in konča pri kraju Stahovica, severno od mesta Kamnik.

Poglej Beli macesen in Kamniška Bistrica

Kamniško-Savinjske Alpe

Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.

Poglej Beli macesen in Kamniško-Savinjske Alpe

Kmečka povest

Kmečka povest (za krajše tekste tudi vaška zgodba, za daljše pa kmečki roman) je eden najobsežnejših žanrov v slovenski pripovedni tradiciji.

Poglej Beli macesen in Kmečka povest

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Beli macesen in Ljubljana

Ljubljanski zvon

Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.

Poglej Beli macesen in Ljubljanski zvon

Mladina (revija)

Mladina je slovenska levičarska revija, ki izhaja enkrat tedensko.

Poglej Beli macesen in Mladina (revija)

Navadni macesen

Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.

Poglej Beli macesen in Navadni macesen

Planinska povest

Planinska povest (nem. Bergroman, Bergerzählung, angl. mountain fiction) je vrsta planinske literature.

Poglej Beli macesen in Planinska povest

Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe

Skuta je z 2532 metri tretji najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp.

Poglej Beli macesen in Skuta, Kamniško-Savinjske Alpe

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Beli macesen in Slovenščina

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Beli macesen in Slovenija

Slovenska književnost

Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.

Poglej Beli macesen in Slovenska književnost

Valentin Slatnar - Bôs

Valentin Slatnar, z vzdevkom Bôs ali Bôsov Tine, slovenski lovec, lovski čuvaj in alpinist, * 11. februar 1852, Kamniška Bistrica, † 18. september, 1933.

Poglej Beli macesen in Valentin Slatnar - Bôs

Velika planina

Vélika planína je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SSV od Kamnika, ki se razprostira na površini 5,8 km² in povprečni višini okoli 1500 mnm z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666 mnm.

Poglej Beli macesen in Velika planina

Prav tako znan kot Beli mecesen.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti