Kazalo
28 odnosi: Belibog, Bitje, Demon, Duh, Folkloristika, Heroj, Jakob Kelemina, Jarnik, Jurman, Kralj Pesoglav, Kresnik, Kultura, Kulturna dediščina, Literarna teorija, Literarni zgodovinar, Mitologija, Pohorski Vouvel, Pripovedka, Religija, Slovenci, Staroverstvo, Vedeževanje, Vilini, Zlatorog (pripovedka), 1882, 1930, 1957, 1997.
Belibog
Belibog in Črnibog sta slovanski božanstvi.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Belibog
Bitje
Bitje je živ organizem.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Bitje
Demon
Demon Baal, bakrorez iz knjige ''Dictionnaire infernal'' (1818) francoskega okultista Collina de Plancyja Demon v religiji, folklori in mitologiji predstavlja nadnaravno bitje, ki je večinoma označeno kot zlobni duh.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Demon
Duh
Macbethu se prikaže duh BanquaThéodore Chassériau Duh je domnevno breztelesno prikazovanje mrtve osebe (ali redkeje živali).
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Duh
Folkloristika
Folkloristika je interdisciplinarna veda o folklori (ljudskem duhovnem in materialnem izročilu), povezana z etnologijo in s filologijo.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Folkloristika
Heroj
Heroj ima več pomenov.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Heroj
Jakob Kelemina
Jakob Kelemina, slovenski literarni zgodovinar, literarni teoretik, folklorist, germanist, jezikoslovec * 19. julij 1882, Vinski vrh pri Ormožu, † 14. maj 1957, Ljubljana.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Jakob Kelemina
Jarnik
Jarnik je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Jarnik
Jurman
Jurman je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Jurman
Kralj Pesoglav
Kralj Pesoglav je slovenska ljudska bajka.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Kralj Pesoglav
Kresnik
Krésnik je lahko.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Kresnik
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Kultura
Kulturna dediščina
Kulturna dediščina so dobrine podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Kulturna dediščina
Literarna teorija
Literarna teorija je veda, ki preučuje in razlaga pojavnost literature z vseh mogočih perspektiv, z uporabo metod literarne analize.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Literarna teorija
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Literarni zgodovinar
Mitologija
Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Mitologija
Pohorski Vouvel
Pohorski Vouvel je slovenska ljudska bajka.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Pohorski Vouvel
Pripovedka
Pripovedka je zgodba, ki se je razvila iz bajke in pripoveduje o čudovitih dogodkih.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Pripovedka
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Religija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Slovenci
Staroverstvo
Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Staroverstvo
Vedeževanje
Vedeževanje je postopek, v katerem se napovedujejo dogodki, ki se bodo zgodili v prihodnosti.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Vedeževanje
Vilini
Vilini (izvirno angleško Elves) so najimenitnejša rasa v Tolkienovi mitologiji.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Vilini
Zlatorog (pripovedka)
Zlatorog, slovenski prevod, 1886 Zlatorog je slovenska ljudska pripovedka.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in Zlatorog (pripovedka)
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in 1882
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in 1930
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in 1957
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva z mitološkim uvodom in 1997
Prav tako znan kot Pehtra – Kvatrna baba.