Kazalo
30 odnosi: Basmili, Budizem, Bumin kagan, Drugo bolgarsko cesarstvo, Gokturki, Hazari, Istemi, Kirgizi, Kitajščina, Knjiga Džova, Mukan kagan, Nova knjiga Tanga, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Orhonski napisi, Pamir, Pinjin, Pleme, Prvi turški kaganat, Rouranski kaganat, Sibirija, Sogdijščina, Srednja Azija, Tamga, Tengrizem, Toharščina, Tongdian, Turški jeziki, Vzhodna Azija, Wade-Gilesovo prečrkovanje, Zgodovina severnih dinastij.
Basmili
Basmili (staroturško 𐰉𐰽𐰢𐰞, Basmïl, kitajsko 拔悉蜜/密/彌, pinjin Báxīmì/mì/mí, srednjekitajsko *bˠɛt̚-siɪt̚-miɪt̚/mˠ iɪt ̚/ miᴇ, tudi 弊剌 Bìlà)Golden, Peter B. An Introduction to the History of Turkic Peoples.
Poglej Ašina in Basmili
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Ašina in Budizem
Bumin kagan
Bumin kagan (staroturško 𐰉𐰆𐰢𐰣:𐰴𐰍𐰣, Bumïn qaγan, znan tudi kot Ilig kagan ali Jamï kagan (staroturško 𐰖𐰢𐰃:𐰴𐰍𐰣, Yаmï qaγan) je bil ustanovitelj Prvega turškega kaganata, * ni znano, † 552. Bil je najstarejši sin Ašina Tuvuja (吐務 / 吐务) in poglavar Turkov pod suverenostjo Rouranskega kaganata.馬長壽, 《突厥人和突厥汗國》, 上海人民出版社, 1957, (Ma Zhangshou, Tujue ve Tujue Khaganate), str.
Poglej Ašina in Bumin kagan
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Ašina in Drugo bolgarsko cesarstvo
Gokturki
Gokturki, Turki, Nebeški Turki ali Modri Turki (staroturško 𐱅𐰇𐰼𐰰:𐰉𐰆𐰑𐰣, Türük Bodun) so bili plemenska zveza nomadskih turških ljudstev v srednjeveški Notranji Aziji.
Poglej Ašina in Gokturki
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Ašina in Hazari
Istemi
Istemi, Dizabul ali Ištemi Sir jabgu kagan je bil vladar zahodnega dela Gokturkov, ki je kasneje postal Zahodni turški kaganat in vladal Sogdijcem, * ni znano, † 575.
Poglej Ašina in Istemi
Kirgizi
Kirgizi so turški narod, ki živi v Kirgiziji.
Poglej Ašina in Kirgizi
Kitajščina
Kitajščina (oz.) je jezik oz.
Poglej Ašina in Kitajščina
Knjiga Džova
Knjiga Džova (tradicionalno kitajsko 周書, pinjin Džōu Šū) je bila uradna zgodovina kitajske dinastije Severni Džov in del uradne zbirke Štiriindvajset zgodovin cesarske Kitajske.
Poglej Ašina in Knjiga Džova
Mukan kagan
Mukan kagan (staroturško 𐰢𐰆𐰴𐰣𐰴𐰍𐰣, Muqan qaγan, ali, osebno ime, sogdijsko mwx’n x’γ’n, rouransko Muɣan Qaɣan) je bil drugi sin Bumin kagana in tretji kagan Gokturkov, ki je razširil kaganat in zavaroval njegove meje pred Heftaliti, * ni znano, † 572.
Poglej Ašina in Mukan kagan
Nova knjiga Tanga
'' Knjiga Tanga'', izdana v Južnem Songu, ki jo je uredil in komentiral Čen Džian (陳鑒) Nova knjiga Tanga, imenovana tudi Nova zgodovina Tanga, je delo, ki v desetih knjigah v 225 poglavjih opisuje uradno zgodovino dinastije Tang.
Poglej Ašina in Nova knjiga Tanga
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Ašina in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Orhonski napisi
Orhonski napisi ali Kul Tiginovi steli sta dve spominski steli, ki so ju postavili Gokturki v zgodnjem 8.
Poglej Ašina in Orhonski napisi
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Ašina in Pamir
Pinjin
Pinjin (daljše poimenovanje:, tudi) je v jezikoslovju sistem za zapisovanje kitajskih glasov in besed v latinici.
Poglej Ašina in Pinjin
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Poglej Ašina in Pleme
Prvi turški kaganat
Prvi turški kaganat (kazaško Түрік қағанаты, Türik kağanatı) včasih tudi Prvo turško cesarstvo, Turški kaganat ali Gokturški kaganat je bil turški kaganat, ki ga je ustanovil gokturški klan Ašina pod vodstvom Bumin kagana (u.
Poglej Ašina in Prvi turški kaganat
Rouranski kaganat
Rouranski kaganat je bila zveza nomadskih plemen na severnih mejah Notranje Kitajske.
Poglej Ašina in Rouranski kaganat
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Ašina in Sibirija
Sogdijščina
Sogdijščina je bil vzhodnoiranski jezik, ki se je govoril predvsem v srednjeazijski regiji Sogdiji s prestolnico Samarkand v sedanjem Uzbekistanu.
Poglej Ašina in Sogdijščina
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Ašina in Srednja Azija
Tamga
Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.
Poglej Ašina in Tamga
Tengrizem
Irk Bitiga'' (Knjigi omnenov) domuje Tengri Altajski šaman z bobnom Burjatski šaman opravlja pitno daritev Tengrizem, včasih tudi tengriizem ali tengrijanstvo je srednjeazijska religija, za katero sta značilna monoteistični in politeistični šamanizem, animalizen, totemizem in čaščenje prednikov.
Poglej Ašina in Tengrizem
Toharščina
Toharščina je izumrla veja indoevropskih jezikov, katere pisni viri so bili odkriti konec 19.
Poglej Ašina in Toharščina
Tongdian
Tongdian (kitajsko 通典, Wade–Giles T'ung-tien, dobesedno celovite institucije) je kitajska institucionalna zgodovina in enciklopedija.
Poglej Ašina in Tongdian
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Ašina in Turški jeziki
Vzhodna Azija
Vzhodnoazijske države Vzhodna Azija je regija Azije, ki geografsko pokriva ozemlje 12.000.000 km² oz.
Poglej Ašina in Vzhodna Azija
Wade-Gilesovo prečrkovanje
Wade-Gilesovo prečrkovanje je sistem za zapisovanje kitajščine s črkami latinice.
Poglej Ašina in Wade-Gilesovo prečrkovanje
Zgodovina severnih dinastij
Zgodovina severnih dinastij (kitajsko《北史》, pinjin Běishǐ, dobesedno Severna zgodovina) je ena od uradnih kitajskih zgodovinskih del v kanonu Štiriindvajsetih zgodovin.
Poglej Ašina in Zgodovina severnih dinastij