Odpri v Google MapsKazalo
40 odnosi: Atlant, Babenberžani, Baročna arhitektura, Barok, Bazilika (zgradba), Benediktinski samostan Melk, Bidermajer, Egon Schiele, Franc I. Štefan Lotarinški, Friderik III. Habsburški, Gotska arhitektura, Habsburžani, Inkunabula, Kapiteljska dvorana, Klosterneuburg, Križni hodnik, Krka, Avstrija (kraj), Lernajska Hidra, Maksimilijan I. Habsburški, Marija Terezija, Martin Luter, Menora, Orgle, Panonski limes, Papež Inocenc VI., Papež Inocenc VIII., Prezbiterij, Protestantizem, Refektorij, Rim, Rokopis, Romanska arhitektura, Rudolf IV. Habsburški, Salzburg, Spodnja Avstrija, Sveti Venceslav, Verdunski oltar, Vitraj, Westwerk, Zahodni razkol.
- Bazilike v Avstriji
Atlant
V klasični evropski arhitekturi je atlas (znan tudi kot Atlant ali atlantid) podpora, izklesana v obliki človeka, ki lahko prevzame prostor v stebru, slopu ali pilastru in daje vtis, da nosi konstrukcijo.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Atlant
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Babenberžani
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Baročna arhitektura
Barok
''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Barok
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Bazilika (zgradba)
Benediktinski samostan Melk
Pogled iz zraka Benediktinski samostan Melk (do 19. stoletja tudi samostan Mölk) se nahaja v Spodnji Avstriji, v bližini mesta Melk na desnem bregu Donave.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Benediktinski samostan Melk
Bidermajer
Ferdinanda Georga Waldmüllerja Bidermajer (nem. Biedermeier) je obdobje in življenjski oz.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Bidermajer
Egon Schiele
Egon Schiele, avstrijski ekspresionistični slikar, * 12. junij 1890, Tulln ob Donavi, † 31. oktober 1918, Dunaj.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Egon Schiele
Franc I. Štefan Lotarinški
Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Franc I. Štefan Lotarinški
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Friderik III. Habsburški
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Gotska arhitektura
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Habsburžani
Inkunabula
Biblije iz leta 1497, tiskane v Strasbourgu (tiskar J.R. Grueninger). Inicialke so bile z barvo napisane po tem, ko je bila stran natiskana. Inkunabula je knjiga, posamezna stran ali slika, ki je bila natisnjena (ni rokopis) v Evropi med dokončanjem Gutenbergove Biblije leta 1454 in 31.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Inkunabula
Kapiteljska dvorana
Kapiteljska dvorana v Lincolnski katedrali z zunanjimi oporniki okoli zgradbe Kapiteljska dvorana v Southwell Minster Kapiteljska dvorana v Canterburyski katedrali Pozno renesančna mogočna katedrala v Toledu z lesenim opažem na stropu Kapiteljska dvorana ali chapter house je stavba ali prostor, ki je del katedrale, samostanske ali kolegijske cerkve, v kateri se izvajajo večja srečanja duhovščine.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Kapiteljska dvorana
Klosterneuburg
Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Klosterneuburg
Križni hodnik
Križni hodnik v katedrali Salisbury Križni hodnik (iz latinščine claustrum) je pravokoten odprt prostor, obdan s pokritimi hodniki ali odprtimi galerijami, z odprtimi arkadami na notranji strani, ki tečejo vzdolž zidov in tvorijo štirikotno dvorišče ali vrt.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Križni hodnik
Krka, Avstrija (kraj)
Krka, bazilika Sončna ura na baziliki Krka je kraj na avstrijskem Koroškem v okrožju Šentvid ob reki Glini (Sankt Veit an der Glan) in ima 1249 prebivalcev (stanje 1. januar 2013).
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Krka, Avstrija (kraj)
Lernajska Hidra
Razodetja Hidra ali Lernajska Hidra (starogrško: Lernaía Hidra) je v grški mitologiji htonska brez imena vodna zver podobna kači z devetimi glavami, od katerih je bila ena nesmrtna in je živela v lernajskem močvirju v Argolidi.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Lernajska Hidra
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Maksimilijan I. Habsburški
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Marija Terezija
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Martin Luter
Menora
Rekonstrukcija tempeljske menore, ki jo je ustvaril Tempeljski inštitut Menóra (hebrejska izgovarjava: ) je v Svetem pismu opisana kot antični hebrejski svečnik s sedmimi svetilkami (šest vej), narejen iz čistega zlata in uporabljen v tabernaklju (prenosnem zemeljskem bivališču izraelskega Boga), ki ga je postavil Mojzes v puščavi in pozneje v templju v Jeruzalemu.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Menora
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Orgle
Panonski limes
Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Panonski limes
Papež Inocenc VI.
Inocenc VI., rojen kot Étienne Aubert je bil katoliški papež; * 1282 Beyssac (okraj Corrèze, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 12. september 1362, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Papež Inocenc VI.
Papež Inocenc VIII.
Papež Inocenc VIII. (rojen kot Giovanni Battista Cibo ali Cybo), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1432, Genova (Genovska republika; † 25. julij 1492, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Papež Inocenc VIII.
Prezbiterij
Prezbitêrij (angl. chancel) je v cerkveni arhitekturi prostor okoli oltarja, vključno s korom in svetiščem (angl. presbytery), na liturgičnem vzhodnem koncu tradicionalne krščanske cerkvene zgradbe.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Prezbiterij
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Protestantizem
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Refektorij
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Rim
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Rokopis
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Romanska arhitektura
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Rudolf IV. Habsburški
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Salzburg
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Spodnja Avstrija
Sveti Venceslav
Venceslav (češ. Václav; nem. Wenzel) je bil sin češkega vojvode Vratislava I. in njegove žene Dragomire, ter vnuk svete Ljudmile.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Sveti Venceslav
Verdunski oltar
Verdunski oltar v Leopoldskapelle samostanske cerkve Klosterneuburg Kip Nikolausa iz Verduna (levo) na stolpu Kölnske mestne hiše Verdunski Oltar, imenovan tudi Klosterneuburški oltar je oltarni nastavek iz leta 1181, ki jo je izdelal Nikolaj iz Verduna.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Verdunski oltar
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Vitraj
Westwerk
Sv. Pantaleon, Köln (Nemčija): zunanjost Westwerk (iz nemščine, dobesedno zahodna zgradba) je del cerkvenega poslopja, s katerim se je v karolinški dobi opremljala zahodna stran pomembnejših cerkva.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Westwerk
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Avguštinski samostan Klosterneuburg in Zahodni razkol
Glej tudi
Bazilike v Avstriji
Prav tako znan kot Samostan Klosterneuburg.