Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Arthur Henry Cobby

Index Arthur Henry Cobby

Arthur Henry Cobby, avstralski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 26. avgust 1894, Melbourne, Viktorija, Avstralija, † 11. november 1955, Heidelberg, Viktorija, Avstralija.

22 odnosi: Angleščina, Avstralci, Avstralija, Balon, Druga svetovna vojna, Letalski as, Melbourne, Prva svetovna vojna, Red britanskega imperija, Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag, Viktorija (Avstralija), Vojaški pilot, Vojaštvo, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 11. november, 1894, 1912, 1936, 1940, 1946, 1955, 26. avgust.

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Angleščina · Poglej več »

Avstralci

Avstralci so multinacionalna etnična skupina, ki živi na območju današnje Avstralije.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Avstralci · Poglej več »

Avstralija

Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Avstralija · Poglej več »

Balon

Balon s košaro za potnike Napihovanje balona na vroč zrak Balon je fleksibilna vreča, ki je po navadi napolnjena s toplim zrakom.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Balon · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Druga svetovna vojna · Poglej več »

Letalski as

Letalski as je (neuraden) naziv za vojaškega pilota, ki je v zračnem boju sestrelil najmanj 5 sovražnikovih zračnih plovil.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Letalski as · Poglej več »

Melbourne

Melbourne je glavno mesto zvezne države Viktorija v Avstraliji.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Melbourne · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Red britanskega imperija

Red britanskega imperija Red britanskega imperija (izvirno angleško The Most Excellent Order of the British Empire) je britanski viteški red, ki ga je 4.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Red britanskega imperija · Poglej več »

Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag

Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag je urejen od najvišjega proti najnižjemu.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Seznam letalskih asov po številu zračnih zmag · Poglej več »

Viktorija (Avstralija)

Viktorija Viktorija (izvirno) je druga najmanjša zvezna država Avstralije s površino 227.600 km2 in je najgosteje poseljena.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Viktorija (Avstralija) · Poglej več »

Vojaški pilot

Vojaški pilot je pilot, ki je usposobljen za upravljanje vojaških zrakoplovov.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Vojaški pilot · Poglej več »

Vojaštvo

Vojaštvo je dejavnost uveljavljanja interesov države z uporabo ali grožnjo sile.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Vojaštvo · Poglej več »

Zahodna fronta (prva svetovna vojna)

Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »

11. november

11.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 11. november · Poglej več »

1894

1894 (MDCCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 1894 · Poglej več »

1912

1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 1912 · Poglej več »

1936

1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 1936 · Poglej več »

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 1940 · Poglej več »

1946

1946 (MCMXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 1946 · Poglej več »

1955

1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 1955 · Poglej več »

26. avgust

26.

Novo!!: Arthur Henry Cobby in 26. avgust · Poglej več »

Preusmerja sem:

Arthur Cobby, Arthur H. Cobby.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »