Kazalo
18 odnosi: Alkaloid, Alkohol, Ariocarpus agavoides, Cvet, Dvokaličnice, Epiderm, Hrast, Kaktusovke, Korenina, Kritosemenke, Mehika, Mimikrija, Pejotl, Rastline, Substrat, Teksas, Trn, Volnate uši.
Alkaloid
Alkaloídi so organske spojine, navadno z bazičnimi lastnostmi.
Poglej Ariocarpus in Alkaloid
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Ariocarpus in Alkohol
Ariocarpus agavoides
Ariocarpus agavoides je majhna vrsta kakteje, ki raste v puščavah osrednje Mehike.
Poglej Ariocarpus in Ariocarpus agavoides
Cvet
''Rudbeckia fulgida'' Cvet je kratek poganjek z omejeno rastjo.
Poglej Ariocarpus in Cvet
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Ariocarpus in Dvokaličnice
Epiderm
Epiderm ali epidermida (ponekod tudi povrhnjica in epidermis) je zunanje primarno krovno tkivo rastlin, ki prekriva rastlinske organe (liste, steblo, poganjke, cvetove itd.) in jih tako omejuje od okolja.
Poglej Ariocarpus in Epiderm
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Ariocarpus in Hrast
Kaktusovke
Kaktusovke (znanstveno ime Cactaceae), pogovorno: »kaktusi«, so rastlinska družina z več kot 2000 vrstami, v tropskih in subtropskih puščavah ter stepah severne in južne Amerike, ena sama vrsta Rhipsalis baccifera raste v osrednji Afriki.
Poglej Ariocarpus in Kaktusovke
Korenina
Drevesne korenine Korenina (latinsko radix) je rastlinski organ, katerega najvažnejše naloge so pritrjanje v tla, črpanje vode in anorganskih snovi in prevajanje po steblu do listov.
Poglej Ariocarpus in Korenina
Kritosemenke
Krítoseménke so dominantna in najbolj poznana skupina kopenskih rastlin.
Poglej Ariocarpus in Kritosemenke
Mehika
Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.
Poglej Ariocarpus in Mehika
Mimikrija
os. Mimikrija je pojav, pri katerem se skozi evolucijo razvije podobnost med organizmom in nekim modelom, ki je pogosto organizem druge vrste.
Poglej Ariocarpus in Mimikrija
Pejotl
Pejotl (znanstveno ime Lophophora williamsii) je nebodeč, počasi rastoč kaktus, prvotno iz Mehike in Teksasa.
Poglej Ariocarpus in Pejotl
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Ariocarpus in Rastline
Substrat
Substrat, reaktant, izhodna snov, podlaga; predvsem v biokemiji: snov ali skupina snovi, na katere deluje encim (mešanica encimov).
Poglej Ariocarpus in Substrat
Teksas
Teksas (angleško Texas; špansko Texas ali Tejas) je druga največja zvezna država ZDA z glavnim mestom Austin.
Poglej Ariocarpus in Teksas
Trn
A) trn (angleško ''thorn''), ki ima tudi jasno vidno žilje, B) bodica (angleško ''prickle''), ki žilja nima Trn je preobražen list, poganjek ali del lista.
Poglej Ariocarpus in Trn
Volnate uši
Volnate uši, tudi volnati kaparji (znanstveno ime Pseudococcidae) so dobile ime po volnatem voskastem tkivu, ki prekriva telo samic od tretje razvojne faze naprej.
Poglej Ariocarpus in Volnate uši