Kazalo
26 odnosi: Avstro-Ogrska, Češka, Černovice, Bataljon, Boj za severno mejo, Borovlje, Drava, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Gruž, Dubrovnik, Komandant, Koroška (pokrajina), Major, Maribor, Podklošter, Potok, Praga, Prva svetovna vojna, Rudolf Maister, Slovenci, 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 1883, 1935, 21. junij, 27. junij, 41. pehotni polk (Avstro-Ogrska).
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Alfred Lavrič in Avstro-Ogrska
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Alfred Lavrič in Češka
Černovice
Černovice je ime več krajev.
Poglej Alfred Lavrič in Černovice
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej Alfred Lavrič in Bataljon
Boj za severno mejo
Boj za severno mejo (v nemščini imenovan Kärntner Abwehrkampf - koroški obrambni boj) je bil spopad, v katerem so se za etnično mešano ozemlje Koroške in Štajerske borili Slovenci in Nemci (Avstrijci).
Poglej Alfred Lavrič in Boj za severno mejo
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Alfred Lavrič in Borovlje
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Alfred Lavrič in Drava
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Alfred Lavrič in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Alfred Lavrič in Dunajsko Novo mesto
Gruž, Dubrovnik
Luka Gruž Gruž (italijansko Gravosa) je mestno pristanišče in predmestje Dubrovnika.
Poglej Alfred Lavrič in Gruž, Dubrovnik
Komandant
GŠ NOV in POS Komandant je lahko naziv za poveljnika vojaške enote, ki je večja od čete.
Poglej Alfred Lavrič in Komandant
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Poglej Alfred Lavrič in Koroška (pokrajina)
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Poglej Alfred Lavrič in Major
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Alfred Lavrič in Maribor
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Alfred Lavrič in Podklošter
Potok
Potok Črnušnica Potok Jerman pri Jesenicah Pôtok je dokaj ozek pas tekoče vode (vodotok), ki se navadno zliva v večje potoke in (kasneje ali neposredno) tudi v reke ali morja (oceane).
Poglej Alfred Lavrič in Potok
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Alfred Lavrič in Praga
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Alfred Lavrič in Prva svetovna vojna
Rudolf Maister
Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo, * 29. marec 1874, Kamnik, Vojvodina Kranjska, Avstro-Ogrska, † 26. julij 1934, Unec, Kraljevina Jugoslavija.
Poglej Alfred Lavrič in Rudolf Maister
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Alfred Lavrič in Slovenci
17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
17.
Poglej Alfred Lavrič in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
1883
1883 (MDCCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Alfred Lavrič in 1883
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Alfred Lavrič in 1935
21. junij
21.
Poglej Alfred Lavrič in 21. junij
27. junij
27.
Poglej Alfred Lavrič in 27. junij
41. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
41.
Poglej Alfred Lavrič in 41. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
Prav tako znan kot Anton Lavrič.