Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Alenka Bratušek, Andrej Vizjak, Bath, Center za proučevanje organizacij in človeških virov, Docent, Doktorat, Državni sekretar Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije, Druga svetovna vojna, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, Kranj, Ksenija Klampfer, Menedžment, Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, Miro Cerar, Mladi raziskovalec, Politik, Prva svetovna vojna, Raziskovalec, Ruska invazija na Ukrajino, Seznam slovenskih politikov, Slovenci, Socialni demokrati, Sociolog, Vladimir Putin, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 11. vlada Republike Slovenije, 12. vlada Republike Slovenije, 1974, 4. april.
Alenka Bratušek
Alenka Bratušek, slovenska političarka, * 31. marec 1970, Celje.
Novo!!: Anja Kopač in Alenka Bratušek · Poglej več »
Andrej Vizjak
Andrej Vizjak, slovenski politik, * 6. avgust 1964, Brežice, Slovenija.
Novo!!: Anja Kopač in Andrej Vizjak · Poglej več »
Bath
Bath je mesto v grofiji Somerset v jugozahodnem delu Anglije Leži 156 km zahodno od Londona in 21 km jugovzhodno od Bristola.
Novo!!: Anja Kopač in Bath · Poglej več »
Center za proučevanje organizacij in človeških virov
Center za proučevanje organizacij in človeških virov (kratica CPOČV) je raziskovalna enota, ki deluje v sklopu Inštituta za družbene vede Fakultete za družbene vede v Ljubljani.
Novo!!: Anja Kopač in Center za proučevanje organizacij in človeških virov · Poglej več »
Docent
Docènt oz.
Novo!!: Anja Kopač in Docent · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Anja Kopač in Doktorat · Poglej več »
Državni sekretar Republike Slovenije
Državni sekretar Republike Slovenije je funkcionar ministrstva Republike Slovenije, ki deluje kot pomočnik in namestnik ministra.
Novo!!: Anja Kopač in Državni sekretar Republike Slovenije · Poglej več »
Državni zbor Republike Slovenije
Državni zbor Republike Slovenije je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije.
Novo!!: Anja Kopač in Državni zbor Republike Slovenije · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Anja Kopač in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Shema FDV z označenimi letnicami dokončanja prizidkov.Fakulteta za družbene vede (s kratico FDV) je članica Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Anja Kopač in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Anja Kopač in Kranj · Poglej več »
Ksenija Klampfer
Ksenija Klampfer, slovenska pravnica in političarka, * 27. julij 1976.
Novo!!: Anja Kopač in Ksenija Klampfer · Poglej več »
Menedžment
Menedžment ali upravljanje je proces odločanja, načrtovanja, osmišljanja, usmerjanja, razporejanja (alociranja) organizacijskih resursov (virov), vodenja ter nadzora in vrednotenja izvajanja različnih aktivnosti.
Novo!!: Anja Kopač in Menedžment · Poglej več »
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije je politični vodja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, ki ga predlaga predsednik Vlade Republike Slovenije in imenuje Državni zbor Republike Slovenije ter je po Zakonu o Vladi Republike Slovenije član Vlade Republike Slovenije.
Novo!!: Anja Kopač in Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije · Poglej več »
Miro Cerar
Miro Cerar je osebno ime več osebnosti.
Novo!!: Anja Kopač in Miro Cerar · Poglej več »
Mladi raziskovalec
Eden od instrumentov znanstvene politike Slovenije je financiranje podiplomskega študija in raziskovalnega usposabljanja mladih raziskovalcev s sredstvi državnega proračuna Republike Slovenije.
Novo!!: Anja Kopač in Mladi raziskovalec · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Anja Kopač in Politik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Anja Kopač in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Raziskovalec
Kategorija:Predlogi za brisanje Raziskoválec je znanstvenik, ki raziskuje nova celinska ali morska področja.
Novo!!: Anja Kopač in Raziskovalec · Poglej več »
Ruska invazija na Ukrajino
Rusija je 24.
Novo!!: Anja Kopač in Ruska invazija na Ukrajino · Poglej več »
Seznam slovenskih politikov
Seznam slovenskih politikov.
Novo!!: Anja Kopač in Seznam slovenskih politikov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Anja Kopač in Slovenci · Poglej več »
Socialni demokrati
Socialni demokrati (kratica SD) so politična stranka v Sloveniji.
Novo!!: Anja Kopač in Socialni demokrati · Poglej več »
Sociolog
Sociolog je znanstvenik, ki deluje na področju sociologije.
Novo!!: Anja Kopač in Sociolog · Poglej več »
Vladimir Putin
Vladimir Vladimirovič Putin, ruski politik in državnik, * 7. oktober 1952, Leningrad, Sovjetska zveza.
Novo!!: Anja Kopač in Vladimir Putin · Poglej več »
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Novo!!: Anja Kopač in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske · Poglej več »
11. vlada Republike Slovenije
11.
Novo!!: Anja Kopač in 11. vlada Republike Slovenije · Poglej več »
12. vlada Republike Slovenije
12.
Novo!!: Anja Kopač in 12. vlada Republike Slovenije · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Anja Kopač in 1974 · Poglej več »
4. april
4.
Novo!!: Anja Kopač in 4. april · Poglej več »
