Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Andrej Fekonja

Index Andrej Fekonja

Andrej Fekonja, slovenski rimskokatoliški duhovnik in literarni zgodovinar, * 30. november 1851, Negova, † 17. oktober 1920, Šoštanj.

Kazalo

  1. 25 odnosi: Šoštanj, Biografija, Buče, Kozje, Celje, Davorin Trstenjak, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Ilirizem, Kaplan, Književnost, Literarni zgodovinar, Maribor, Negova, Rimskokatoliška cerkev, Slovenci, Slovenski narod (časnik), Srbohrvaščina, Stanko Vraz, Teologija, Vuk Stefanović Karadžić, Zora (časopis), 17. oktober, 1851, 1920, 30. november.

Šoštanj

Razglednica Šoštanja Šoštanj je mesto s skoraj 3000 prebivalci v Šaleški dolini na Slovenskem Štajerskem v Republiki Sloveniji in središče istoimenske občine, znano po energetskem obratu Termoelektrarna Šoštanj.

Poglej Andrej Fekonja in Šoštanj

Biografija

Plutarhova ''Življenja'' v izdaji iz leta 1727 Biografija (iz grške besede Bios.

Poglej Andrej Fekonja in Biografija

Buče, Kozje

Buče so naselje v Občini Kozje.

Poglej Andrej Fekonja in Buče, Kozje

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Andrej Fekonja in Celje

Davorin Trstenjak

Davorin Trstenjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog in zgodovinar, * 8. november 1817, Kraljevci, † 2. februar 1890, Stari trg pri Slovenj Gradcu.

Poglej Andrej Fekonja in Davorin Trstenjak

Duhovniško posvečenje

Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.

Poglej Andrej Fekonja in Duhovniško posvečenje

Duhovnik

Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.

Poglej Andrej Fekonja in Duhovnik

Ilirizem

Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).

Poglej Andrej Fekonja in Ilirizem

Kaplan

Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.

Poglej Andrej Fekonja in Kaplan

Književnost

Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.

Poglej Andrej Fekonja in Književnost

Literarni zgodovinar

Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.

Poglej Andrej Fekonja in Literarni zgodovinar

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Andrej Fekonja in Maribor

Negova

Negova, starodavno naselje, katerega prva omemba sega že v leto 1106, leži na obrobju Slovenskih goric.

Poglej Andrej Fekonja in Negova

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Poglej Andrej Fekonja in Rimskokatoliška cerkev

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Andrej Fekonja in Slovenci

Slovenski narod (časnik)

Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'' Naslovnica prve številke časopisa ''Slovenski narod'', ko je postal dnevnik Naslovnica številke časopisa ''Slovenski narod'' iz leta 1880 Slovenski narod (1868–1943) je bil politični časopis, prvi slovenski dnevnik, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno.

Poglej Andrej Fekonja in Slovenski narod (časnik)

Srbohrvaščina

Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.

Poglej Andrej Fekonja in Srbohrvaščina

Stanko Vraz

Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.

Poglej Andrej Fekonja in Stanko Vraz

Teologija

Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.

Poglej Andrej Fekonja in Teologija

Vuk Stefanović Karadžić

Vuk Stefanović Karadžić, srbski filolog, etnograf, jezikoslovec, reformator srbskega knjižnega jezika in carinski predstojnik, * 7. november 1787, Tršić, † 7. februar 1864, Dunaj.

Poglej Andrej Fekonja in Vuk Stefanović Karadžić

Zora (časopis)

Zora je bila slovenska literarno-znanstvena revija, ki je izhajala v Mariboru med letoma 1872 in 1878.

Poglej Andrej Fekonja in Zora (časopis)

17. oktober

17.

Poglej Andrej Fekonja in 17. oktober

1851

1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Andrej Fekonja in 1851

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Andrej Fekonja in 1920

30. november

30.

Poglej Andrej Fekonja in 30. november