Kazalo
35 odnosi: Šentandraž v Labotski dolini, Štajerska (vojvodina), Beljak, Budimpešta, Dunaj, Ferdinand Dominkuš, Glažuta, Gradec, Jožef Bancalari, Južna železnica, Koroška (zvezna dežela), Lovrenc na Pohorju, Maribor, Mestna občina Maribor, Nadškofija Maribor, Otmar Reiser, Pobrežje, Maribor, Poslanec, Poslovnež, Seznam županov Mestne občine Maribor, Slomškov trg, Maribor, Slovenska Bistrica, Stadion Ljudski vrt, Studenci, Tirolska, Trg svobode, Maribor, Trst, 1810, 1850, 1853, 1861, 1867, 1868, 29. februar, 30. november.
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Andreas Tappeiner in Šentandraž v Labotski dolini
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Andreas Tappeiner in Štajerska (vojvodina)
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Andreas Tappeiner in Beljak
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Andreas Tappeiner in Budimpešta
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Andreas Tappeiner in Dunaj
Ferdinand Dominkuš
Ferdinand Dominkuš, slovenski pravnik in politik, * 9. julij 1829, Kalsdorf pri Gradcu, † 23. januar 1901, Maribor.
Poglej Andreas Tappeiner in Ferdinand Dominkuš
Glažuta
Glažuta na Pohorju Glažuta je nekdanji preprost obrat za proizvodnjo stekla, postavljen na gozdnem območju in kurjen z drvmi.
Poglej Andreas Tappeiner in Glažuta
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Andreas Tappeiner in Gradec
Jožef Bancalari
Jožef Bancalari, mariborski župan (Bürgermeister), * 1826, Maribor, † 1871.
Poglej Andreas Tappeiner in Jožef Bancalari
Južna železnica
Južna železnica (nemško Südbahn) je 577,2 km dolga dvotirna železniška proga, ki je povezala Dunaj s Trstom.
Poglej Andreas Tappeiner in Južna železnica
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Andreas Tappeiner in Koroška (zvezna dežela)
Lovrenc na Pohorju
Lovrenc na Pohorju je urbanizirano, večinoma obcestno središčno naselje v severnem delu vzhodnega Pohorja, v ribniško-lovrenškem podolju, v občini.
Poglej Andreas Tappeiner in Lovrenc na Pohorju
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Andreas Tappeiner in Maribor
Mestna občina Maribor
Maribor je druga najštevilčnejša mestna občina v Republiki Sloveniji (s središčem v Mariboru, drugem največjem mestu v državi) z okoli 113.000 stalnimi prebivalci.
Poglej Andreas Tappeiner in Mestna občina Maribor
Nadškofija Maribor
Nadškofija Maribor je poleg ljubljanske ena od dveh sedanjih slovenskih nadškofij in metropolij.
Poglej Andreas Tappeiner in Nadškofija Maribor
Otmar Reiser
Otmar (Othmar) Reiser, avstrijski notar in mariborski župan, * 1792, Villingen, † 1868, Maribor.
Poglej Andreas Tappeiner in Otmar Reiser
Pobrežje, Maribor
Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.
Poglej Andreas Tappeiner in Pobrežje, Maribor
Poslanec
Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.
Poglej Andreas Tappeiner in Poslanec
Poslovnež
Coca-Cola, januarja 2007 na uvodni plenumski seji ekonomskega foruma v Davosu Poslôvnež (tudi bíznismen - iz angleščine: businessman, ženska oblika poslovnica, poslovna ženska) je človek, ki pomembno prispeva k poslovanju podjetja.
Poglej Andreas Tappeiner in Poslovnež
Seznam županov Mestne občine Maribor
Seznam županov in mestnih sodnikov Maribora.
Poglej Andreas Tappeiner in Seznam županov Mestne občine Maribor
Slomškov trg, Maribor
Pogled na Slomškov trg Slomškov trg je trg v Mariboru, poimenovan po slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku.
Poglej Andreas Tappeiner in Slomškov trg, Maribor
Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica je manjše mesto v severovzhodni Sloveniji.
Poglej Andreas Tappeiner in Slovenska Bistrica
Stadion Ljudski vrt
Stadion Ljudski vrt je stadion v Mariboru, ki ustreza vsem zahtevam Evropske nogometne zveze za igranje mednarodnih tekem.
Poglej Andreas Tappeiner in Stadion Ljudski vrt
Studenci
Studenci so mestna četrt mestne občine Maribor.
Poglej Andreas Tappeiner in Studenci
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Andreas Tappeiner in Tirolska
Trg svobode, Maribor
Trg svobode leta 1960 Trg svobode je eden izmed mnogih trgov v Mariboru, ki ga omejujejo park Maistrovega trga, Vinagova stavba z vinsko trto, mestni grad in novejše stavbe.
Poglej Andreas Tappeiner in Trg svobode, Maribor
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Andreas Tappeiner in Trst
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Andreas Tappeiner in 1810
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Andreas Tappeiner in 1850
1853
1853 (MDCCCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Andreas Tappeiner in 1853
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Andreas Tappeiner in 1861
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Andreas Tappeiner in 1867
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Andreas Tappeiner in 1868
29. februar
29.
Poglej Andreas Tappeiner in 29. februar
30. november
30.
Poglej Andreas Tappeiner in 30. november
Prav tako znan kot Andrej Tappeiner.