Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Američani, Ameriška hokejska reprezentanca, Canadian-American Hockey League, Georges Vézina, Hokej na ledu, Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1924, Maine, Massachusetts, Montreal Canadiens, NHL, Providence Reds, Prva svetovna vojna, Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, Vratar (hokej na ledu), Združene države Amerike, Zimske olimpijske igre 1924, 12. april, 1898, 1973, 21. oktober.
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Američani · Poglej več »
Ameriška hokejska reprezentanca
Ameriška hokejska reprezentanca je ena boljših državnih hokejskih reprezentanc na svetu.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Ameriška hokejska reprezentanca · Poglej več »
Canadian-American Hockey League
Canadian-American Hockey League (kratici CAHL in Can-AmV hokejskih statistikah je liga največkrat okrajšana z Can-Am, da ne bi prihajalo do zamenjav z ligo Canadian Amateur Hockey League (kratica CAHL), ki je delovala okoli 20 let prej.) je bila hokejska liga, ki je obstajala od 1926 do 1936.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Canadian-American Hockey League · Poglej več »
Georges Vézina
Joseph-Georges-Gonzague Vézina, kanadski profesionalni hokejist, * 21. januar 1887, Chicoutimi, Quebec, Kanada, † 27. marec 1926, Chicoutimi, Quebec, Kanada.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Georges Vézina · Poglej več »
Hokej na ledu
Hokejska tekma Hokej na ledu je moštveni zimski šport.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Hokej na ledu · Poglej več »
Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1924
Hokej na ledu je bil na Zimskih olimpijskih igrah 1924 drugič olimpijski šport, prvič je potekal na Poletnih olimpijskih igrah 1920.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Hokej na ledu na Zimskih olimpijskih igrah 1924 · Poglej več »
Maine
Maine je zvezna država ZDA, del regije Nova Anglija na skrajnem severovzhodu države.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Maine · Poglej več »
Massachusetts
Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Massachusetts · Poglej več »
Montreal Canadiens
Montreal Canadiens je kanadski profesionalni hokejski klub iz Montreala.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Montreal Canadiens · Poglej več »
NHL
Nacionalna hokejska liga (kratica NHL) je profesionalna liga v hokeju na ledu, ki jo sestavlja 31 moštev iz Severne Amerike.
Novo!!: Alphonse Lacroix in NHL · Poglej več »
Providence Reds
Providence Reds, kasneje imenovan Rhode Island Reds, je bil profesionalni hokejski klub iz Providencea, Rhode Island.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Providence Reds · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu
Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu je vsakoletni hokejski turnir za reprezentance pod okriljem Mednarodne hokejske zveza od leta 1920.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu · Poglej več »
Vratar (hokej na ledu)
slovenske reprezentance Vratar je hokejski igralni položaj.
Novo!!: Alphonse Lacroix in Vratar (hokej na ledu) · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Alphonse Lacroix in Združene države Amerike · Poglej več »
Zimske olimpijske igre 1924
Zimske olimpijske igre 1924 (uradno I. zimske olimpijske igre) so potekale leta 1924 v Chamonixu (Francija).
Novo!!: Alphonse Lacroix in Zimske olimpijske igre 1924 · Poglej več »
12. april
12.
Novo!!: Alphonse Lacroix in 12. april · Poglej več »
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Alphonse Lacroix in 1898 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Alphonse Lacroix in 1973 · Poglej več »
21. oktober
21.
Novo!!: Alphonse Lacroix in 21. oktober · Poglej več »
