Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Andrej Budal, Anton Bajec, Benetke, Danilo Lokar, Dom in svet, Dunaj, Faraon, Firence, Fjodor Dostojevski, Frančišek Asiški, France Bevk, France Kidrič, Goriška, Gorica, Hlapec Jernej in njegova pravica, Igo Gruden, Italija, Ivan Cankar, Ivan Pregelj, Ivan Prijatelj, Ivo Trošt, Joža Glonar, Joža Lovrenčič, Joža Mahnič, Kras, Lepa Vida, Lev Nikolajevič Tolstoj, Literarni zgodovinar, Marijan Brecelj (književnik), Milano, Mladika (revija), Narte Velikonja, Pisatelj, Plebanus Joannes, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih prevajalcev, Slovenec (časnik), Solkan, Stična, Sveta Gora, Nova Gorica, Tone Kralj, Trst, Univerza v Ljubljani, Zagreb, 1. julij, 17. maj, 1893, 1936.
Andrej Budal
Andrej Budal, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, prevajalec in politik, * 31. oktober 1889, Štandrež, Gorica, † 7. junij 1972, Trst.
Novo!!: Alojzij Res in Andrej Budal · Poglej več »
Anton Bajec
Anton Bajec, slovenski jezikoslovec, * 6. januar 1897, Polhov Gradec, † 10. junij 1985, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Anton Bajec · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: Alojzij Res in Benetke · Poglej več »
Danilo Lokar
Danilo Lokar, slovenski zdravnik in pisatelj, * 9. maj 1892, Ajdovščina, † 21. julij 1989, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Danilo Lokar · Poglej več »
Dom in svet
Dom in svet je bil slovenski literarni mesečnik, ki je izhajal med letoma 1888 in 1944.
Novo!!: Alojzij Res in Dom in svet · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Alojzij Res in Dunaj · Poglej več »
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Novo!!: Alojzij Res in Faraon · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: Alojzij Res in Firence · Poglej več »
Fjodor Dostojevski
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (transliteracija:Fëdor Mihajlovič Dostoevskij), ruski pisatelj in prevajalec beloruskega porekla, * 11. november (30. oktober po ruskem koledarju) 1821, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 9. februar (28. januar) 1881, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Alojzij Res in Fjodor Dostojevski · Poglej več »
Frančišek Asiški
Frančišek Asiški, rojen kot Giovanni di Bernardone, italijanski frančiškan, redovni ustanovitelj, diakon in svetnik; * 1181 ali 1182, Assisi (Umbrija, Italija), † 3. oktober 1226.
Novo!!: Alojzij Res in Frančišek Asiški · Poglej več »
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in France Bevk · Poglej več »
France Kidrič
France Kidrič, slovenski literarni zgodovinar, prešernoslovec, teoretik in esejist, * 23. marec 1880, Ratanska vas pri Rogaški Slatini, † 11. april 1950, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in France Kidrič · Poglej več »
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Novo!!: Alojzij Res in Goriška · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Alojzij Res in Gorica · Poglej več »
Hlapec Jernej in njegova pravica
Hlapec Jernej in njegova pravica je socialna povest slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, ki je izšla leta 1907 v zbirki Monumenta litterarum Slovenicarum pri založbi L. Schwentner.
Novo!!: Alojzij Res in Hlapec Jernej in njegova pravica · Poglej več »
Igo Gruden
Igo (Ignacij) Gruden, slovenski pesnik in pravnik, * 18. april 1893, Nabrežina pri Trstu, Avstro-Ogrska, † 29. november 1948, Ljubljana, SR Slovenija.
Novo!!: Alojzij Res in Igo Gruden · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Alojzij Res in Italija · Poglej več »
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Novo!!: Alojzij Res in Ivan Cankar · Poglej več »
Ivan Pregelj
Ivan Pregelj, slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik, * 27. oktober 1883, Most na Soči (tedaj Sv. Lucija na Soči), † 30. januar 1960, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Ivan Pregelj · Poglej več »
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Ivan Prijatelj · Poglej več »
Ivo Trošt
Ivo Trošt, slovenski pisatelj, * 6. december 1865, Col, † 3. oktober 1937, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Ivo Trošt · Poglej več »
Joža Glonar
Joža Glonar, slovenski literarni zgodovinar, knjižničar, prevajalec in jezikoslovec, * 10. april 1885, Zg. Korena pri Mariboru, † 1. november 1946, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Joža Glonar · Poglej več »
Joža Lovrenčič
Joža Lovrenčič, slovenski pesnik, pisatelj in urednik, * 2. marec 1890, Kred, † 11. december 1952, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Joža Lovrenčič · Poglej več »
Joža Mahnič
Joža Mahnič, slovenski literarni zgodovinar in univerzitetni učitelj, * 1. oktober 1918, Bohinjska Bistrica, † 2. julij 2009.
Novo!!: Alojzij Res in Joža Mahnič · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Alojzij Res in Kras · Poglej več »
Lepa Vida
Hinko Smrekar: ''Lepa Vida'' (lesorez, 1942) Lepa Vida je slovenski mit.
Novo!!: Alojzij Res in Lepa Vida · Poglej več »
Lev Nikolajevič Tolstoj
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist, * 9. september 1828, Jasna Poljana, Tulska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija), † 20. november 1910, Astapovo, Tambovska gubernija, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Alojzij Res in Lev Nikolajevič Tolstoj · Poglej več »
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Novo!!: Alojzij Res in Literarni zgodovinar · Poglej več »
Marijan Brecelj (književnik)
Marijan Brecelj, slovenski bibliograf, prevajalec, urednik, literarni zgodovinar, slovaropisec, bibliotekar, * 1. maj 1931, Ajdovščina - † 29. oktober 2019, Nova Gorica.
Novo!!: Alojzij Res in Marijan Brecelj (književnik) · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Alojzij Res in Milano · Poglej več »
Mladika (revija)
Mladika je družinska in kulturna mesečna revija.
Novo!!: Alojzij Res in Mladika (revija) · Poglej več »
Narte Velikonja
Narte Velikonja, slovenski pisatelj in kulturni delavec, * 8. junij 1891, Predmeja, † 25. junij 1945, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Narte Velikonja · Poglej več »
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Novo!!: Alojzij Res in Pisatelj · Poglej več »
Plebanus Joannes
Plebanus Joannes je roman, ki ga je napisal Ivan Pregelj.
Novo!!: Alojzij Res in Plebanus Joannes · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alojzij Res in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Novo!!: Alojzij Res in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Alojzij Res in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Seznam slovenskih prevajalcev
Seznam slovenskih prevajalcev.
Novo!!: Alojzij Res in Seznam slovenskih prevajalcev · Poglej več »
Slovenec (časnik)
Številka ''Slovenca'' iz leta 1879 Slovenec (1873–1945) je bil vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem.
Novo!!: Alojzij Res in Slovenec (časnik) · Poglej več »
Solkan
Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).
Novo!!: Alojzij Res in Solkan · Poglej več »
Stična
Stična je kraj z okoli 1.000 prebivalci v Občini Ivančna Gorica.
Novo!!: Alojzij Res in Stična · Poglej več »
Sveta Gora, Nova Gorica
Sveta Gora (italijansko Monte Santo di Gorizia) je naselje, gora (682 mnv) in znana romarska pot nad Novo Gorico.
Novo!!: Alojzij Res in Sveta Gora, Nova Gorica · Poglej več »
Tone Kralj
Tone Kralj, slovenski slikar, grafik in kipar, * 23. avgust 1900, Zagorica, Dobrepolje, † 9. september 1975, Ljubljana.
Novo!!: Alojzij Res in Tone Kralj · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Alojzij Res in Trst · Poglej več »
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Novo!!: Alojzij Res in Univerza v Ljubljani · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Alojzij Res in Zagreb · Poglej več »
1. julij
1.
Novo!!: Alojzij Res in 1. julij · Poglej več »
17. maj
17.
Novo!!: Alojzij Res in 17. maj · Poglej več »
1893
1893 (MDCCCXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Alojzij Res in 1893 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Alojzij Res in 1936 · Poglej več »
