Hitreje kot brskalnik!
35 odnosi: Štanga, Celje, Druga svetovna vojna, Glasba, Glasbena kompozicija, Harije, Jugoslovanska radikalna zajednica, Klavir, Kranjska, Kranjski deželni zbor, Liturgična glasba, Ljubljana, Matej Hubad, Mestna občina Celje, Metlika, Nacionalsocializem, Neodvisna država Hrvaška, Novo mesto, Orgle, Osnovna šola, Pevski zbor, Politik, Poslanec, Prva svetovna vojna, Semič, Skladatelj, Slovenci, Slovenska ljudska stranka (zgodovinska), Socialistična republika Slovenija, Upokojitev, Zborovodja, 10. februar, 1880, 1975, 3. marec.
Štanga
Štanga je ime več naselij v Sloveniji.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Štanga · Poglej več »
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Celje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Glasba
Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Glasba · Poglej več »
Glasbena kompozicija
Glásbena kompozícija (latinsko componere - sestaviti), tudi glásbeno délo ali skládba.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Glasbena kompozicija · Poglej več »
Harije
Harije je naselje v Občini Ilirska Bistrica.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Harije · Poglej več »
Jugoslovanska radikalna zajednica
Jugoslovanska radikalna zajednica (kratica JRZ) je bila jugoslovanska državna politična stranka v drugi polovici tridesetih let 20.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Jugoslovanska radikalna zajednica · Poglej več »
Klavir
Klavír je glasbilo s tipkami.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Klavir · Poglej več »
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Kranjska · Poglej več »
Kranjski deželni zbor
Kranjskega deželnega dvorca Kranjski deželni zbor je bil najvišjizakonodajni organ deželne avtonomije vojvodine Kranjske.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Kranjski deželni zbor · Poglej več »
Liturgična glasba
Liturgična glasba predstavlja del verskih obredov, ki so tesno povezani s tradicijo.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Liturgična glasba · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Ljubljana · Poglej več »
Matej Hubad
Matej Hubad, slovenski skladatelj, pianist, orglar, pevec in pedagog, * 28. avgust 1866, Povodje pri Skaručni, † 2. maj 1937, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Matej Hubad · Poglej več »
Mestna občina Celje
Mestna občina Celje cêlje je ena od enajstih, mestnih občin v Republiki Sloveniji s središčem v Celju, tretjem največjem mestu v Sloveniji.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Mestna občina Celje · Poglej več »
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Metlika · Poglej več »
Nacionalsocializem
Svastika, simbol nacizma in zastava nacistične Nemčije Nacionalsocializem (tudi nacionalni socializem in nacizem) se je sprva pojavil kot ideologija Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja v Nemčiji po prvi svetovni vojni.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Nacionalsocializem · Poglej več »
Neodvisna država Hrvaška
Neodvisna država Hrvaška (hrvaško Nezavisna Država Hrvatska; kratica NDH) je nekdanja marionetna država (kraljevina), ki je nastala na območju današnje Hrvaške in Bosne in Hercegovine po razpadu Kraljevine Jugoslavije.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Neodvisna država Hrvaška · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Novo mesto · Poglej več »
Orgle
Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Orgle · Poglej več »
Osnovna šola
Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Osnovna šola · Poglej več »
Pevski zbor
Dunajski pojoči dečki Pevski zbor je vokalna glasbena skupina v kateri posamezni part izvaja več pevcev (vsaj dva ali trije).
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Pevski zbor · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Politik · Poglej več »
Poslanec
Poslanec je član zakonodajnega ali ustavodajnega parlamenta.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Poslanec · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Semič
Sémič je naselje v Beli krajini in sedež istoimenske občine, ki leži med severnim obrobjem Kočevskega Roga in obronki Gorjancev in pod hribom po imenu Smuk.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Semič · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Skladatelj · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Slovenci · Poglej več »
Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)
Klub kranjskih deželnozborskih poslancev SLS tik pred prvo svetovno vojno Slovenska ljudska stranka (kratica SLS) je bila slovenska politična stranka 19.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Slovenska ljudska stranka (zgodovinska) · Poglej več »
Socialistična republika Slovenija
Socialistična republika Slovenija je bila ena od šestih konstitutivnih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Socialistična republika Slovenija · Poglej več »
Upokojitev
Upokojítev je zaključitev dela ali kariere, navadno v pozni odraslosti, zaradi dosežene starosti ali delovne dobe za upokojitev.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Upokojitev · Poglej več »
Zborovodja
Zborovodja je dirigent pevskega zbora.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in Zborovodja · Poglej več »
10. februar
10.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in 10. februar · Poglej več »
1880
1880 (MDCCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in 1880 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in 1975 · Poglej več »
3. marec
3.
Novo!!: Alojzij Mihelčič in 3. marec · Poglej več »
