Kazalo
28 odnosi: Andrej O. Župančič, Asistent, Biokemija, Celje, Docent, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana, Druga svetovna vojna, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Fiziologija, Inštitut za fiziološko kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Ivan Logar, Ivan Regen, Jamarstvo, Ljubljana, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Roman Kenk, Slovenci, Univerza na Dunaju, Univerza v Cambridgeu, Univerza v Londonu, Vransko, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Znanstvena revija, 1896, 1973, 30. april, 5. junij.
Andrej O. Župančič
Andrej Otona Župančič (vzdevek Bač), slovenski patofiziolog, antropolog, akademik in partizan, * 27. januar 1916, Ljubljana, † 3. december 2007.
Poglej Albin Seliškar in Andrej O. Župančič
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Albin Seliškar in Asistent
Biokemija
Biokemíja je interdisciplinarna veda, ki preučuje kemijske snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih.
Poglej Albin Seliškar in Biokemija
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Albin Seliškar in Celje
Docent
Docènt oz.
Poglej Albin Seliškar in Docent
Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Društvo za raziskovanje (prvotno: raziskavanje) jam Ljubljana (s kratico DZRJL) je najstarejše še delujoče jamarsko društvo v Sloveniji, ustanovljeno je bilo leta 1910.
Poglej Albin Seliškar in Društvo za raziskovanje jam Ljubljana
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Albin Seliškar in Druga svetovna vojna
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Albin Seliškar in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Poglej Albin Seliškar in Fiziologija
Inštitut za fiziološko kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za fiziološko kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani je bil raziskovalni inštitut, predhodnik današnjega Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Poglej Albin Seliškar in Inštitut za fiziološko kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Inštitut za fiziologijo je znanstveno-raziskovalni inštitut, ki deluje v okviru Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Poglej Albin Seliškar in Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani
Ivan Logar
Ivan Logar je lahko.
Poglej Albin Seliškar in Ivan Logar
Ivan Regen
Ivan (Janez) Regen (poznan tudi kot Johann Regen), slovenski biolog, * 9. december 1868, Lajše, Avstro-Ogrska (danes občina Gorenja vas - Poljane v Sloveniji), † 27. julij 1947, Dunaj, Avstrija.
Poglej Albin Seliškar in Ivan Regen
Jamarstvo
Jamarstvo (kot znanstvena dejavnost tudi speleologija) je športno raziskovanje jam in dokumentiranje odkritij.
Poglej Albin Seliškar in Jamarstvo
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Albin Seliškar in Ljubljana
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani (kratica UL MF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Albin Seliškar in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Roman Kenk
Roman Kenk, slovenski zoolog, predavatelj in akademik, * 25. november 1898, Ljubljana, † 2. oktober 1988, Washington.
Poglej Albin Seliškar in Roman Kenk
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Albin Seliškar in Slovenci
Univerza na Dunaju
Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.
Poglej Albin Seliškar in Univerza na Dunaju
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Poglej Albin Seliškar in Univerza v Cambridgeu
Univerza v Londonu
Univerza v Londonu je javni univerzitetni sistem s sedežem v Londonu (Združeno kraljestvo), ki ga sestavlja 17 kolidžev, 9 raziskovalnih inštitutov in več drugih ustanov.
Poglej Albin Seliškar in Univerza v Londonu
Vransko
Vransko nemško nekdaj Franz, je nekdanje obcestno, danes pa gručasto naselje z okoli 800 prebivalci v Spodnji Savinski dolini, središče istoimenske občine.
Poglej Albin Seliškar in Vransko
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Albin Seliškar in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Znanstvena revija
Univerze baskovske države Znanstvena revija je periodična publikacija, ki jo izdaja akademska ali druga znanstvena ustanova, v njej pa so objavljeni članki, ki opisujejo nova znanstvena odkritja, zaradi česar so bistvenega pomena za napredek znanosti.
Poglej Albin Seliškar in Znanstvena revija
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Albin Seliškar in 1896
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Albin Seliškar in 1973
30. april
30.
Poglej Albin Seliškar in 30. april
5. junij
5.
Poglej Albin Seliškar in 5. junij