Kazalo
30 odnosi: Alod, Avguštinski samostan Klosterneuburg, Árpádovci, Šlezija, Babenberžani, Benediktinski samostan Lorsch, Dunaj, Friderik II. Hohenstaufen, Grof, Henrik IV. Nemški, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Ponosni, Henrik V. Nemški, Klosterneuburg, Konrad III. Nemški, Lotar Supplinburški, Manuel I. Komnen, Ministerial, Nadškofija München in Freising, Palatinat, Regensburg, Salijci, Salzburg, Staufovci, Turingija, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Bavarska, 1072, 1143, 24. september.
- Babenberžani
- Hohenstaufen
- Rojeni v 1070. letih
- Salijci
- Umrli leta 1143
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Agneza Waiblinška in Alod
Avguštinski samostan Klosterneuburg
Glavni oltar samostanske cerkve Samostan Klosterneuburg se nahaja severozahodno od Dunaja, v istoimenskem mestu Klosterneuburg (Spodnja Avstrija) in je del Kongregacije avstrijskih avguštinski kanonikov.
Poglej Agneza Waiblinška in Avguštinski samostan Klosterneuburg
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Agneza Waiblinška in Árpádovci
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Agneza Waiblinška in Šlezija
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Agneza Waiblinška in Babenberžani
Benediktinski samostan Lorsch
Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.
Poglej Agneza Waiblinška in Benediktinski samostan Lorsch
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Agneza Waiblinška in Dunaj
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Agneza Waiblinška in Friderik II. Hohenstaufen
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Agneza Waiblinška in Grof
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Agneza Waiblinška in Henrik IV. Nemški
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Agneza Waiblinška in Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Agneza Waiblinška in Henrik Ponosni
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Agneza Waiblinška in Henrik V. Nemški
Klosterneuburg
Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.
Poglej Agneza Waiblinška in Klosterneuburg
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Agneza Waiblinška in Konrad III. Nemški
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Agneza Waiblinška in Lotar Supplinburški
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Agneza Waiblinška in Manuel I. Komnen
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Agneza Waiblinška in Ministerial
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Agneza Waiblinška in Nadškofija München in Freising
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Agneza Waiblinška in Palatinat
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Agneza Waiblinška in Regensburg
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Agneza Waiblinška in Salijci
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Agneza Waiblinška in Salzburg
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Agneza Waiblinška in Staufovci
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Agneza Waiblinška in Turingija
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Agneza Waiblinška in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Agneza Waiblinška in Vojvodina Bavarska
1072
1072 (MLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Agneza Waiblinška in 1072
1143
1143 (MCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Agneza Waiblinška in 1143
24. september
24.
Poglej Agneza Waiblinška in 24. september