Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Šlezija, Češka (zgodovinska dežela), Babenberžani, Boleslav III. Poljski, Boleslav IV. Kodravi, Chronica seu originale regum et principum Poloniae, Fevd, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Galicija (Španija), Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Kastilja in Leon, Konrad III. Nemški, Krakov, Kujavija, Leopold III. Avstrijski, Lotar Supplinburški, Malopoljska, Mješko III. Stari, Mješko IV. Krivonogi, Nemščina, Odra, Papež Evgen III., Poljščina, Poljska, Pomorjansko, Poznanj, Provansa, Reims, Saale, Salomea Berška, Seniorska provinca, Staufovci, Sveto rimsko cesarstvo, Vazal, Velikopoljska, Vladislav II. Izgnanec, 1163.
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Novo!!: Agneza Babenberška in Šlezija · Poglej več »
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Novo!!: Agneza Babenberška in Češka (zgodovinska dežela) · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Agneza Babenberška in Babenberžani · Poglej več »
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Novo!!: Agneza Babenberška in Boleslav III. Poljski · Poglej več »
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Novo!!: Agneza Babenberška in Boleslav IV. Kodravi · Poglej več »
Chronica seu originale regum et principum Poloniae
Chronica seu originale regum et principum Poloniae ali krajše Chronica Polonorum (slovensko Kronika poljskih kraljev in knezov ali krajše Poljska kronika) je zgodovina Poljske v štirih knjigah, ki jo je v latinskem jeziku, verjetno po naročilu kralja Kazimirja II. Poljskega, napisal Vincenc Kadłubek med letoma 1190 in 1208.
Novo!!: Agneza Babenberška in Chronica seu originale regum et principum Poloniae · Poglej več »
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Novo!!: Agneza Babenberška in Fevd · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Agneza Babenberška in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Agneza Babenberška in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Galicija (Španija)
Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.
Novo!!: Agneza Babenberška in Galicija (Španija) · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Agneza Babenberška in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Novo!!: Agneza Babenberška in Henrik V. Nemški · Poglej več »
Kastilja in Leon
Kastilja in León; asturijsko Castiella y Llión (leonsko narečje); galicijsko Castela e León) je avtonomna skupnost na severozahodu Španije. Ustanovljena je bila leta 1983. Oblikovale so jo province Ávila, Burgos, León, Palencia, Salamanca, Segovia, Soria, Valladolid in Zamora. Po površini je največja avtonomna skupnost v Španiji, ki pokriva 94,222 km². Je pa redko poseljena, z gostoto naseljenosti pod 30 / km². Čeprav glavno mesto ni izrecno razglašeno, so sedeži izvršne in zakonodajne oblasti v Valladolidu določeni z zakonom (tudi najbolj naseljena občina) in za vse namene to mesto dejansko služi kot glavno mesto skupnosti. Kastilja in León je skupnost brez izhoda na morje, meji na Portugalsko, pa tudi na španske avtonomne skupnosti Galicijo, Asturijo, Kantabrijo, Baskijo, La Riojo, Aragonijo, Kastiljo–La Mančo, skupnost Madrid in Extremadura. Obsega predvsem severno polovico notranje planote in je obdana z gorskimi pregradami (Picos de Europa na severu, Sistema central (Kastiljsko gorovje) na jugu in Sistema Ibérico (Ibersko gorovje) na vzhodu), odmaka pa jo reka Duero (Douro), ki teče proti zahodu proti Atlantskemu oceanu. Avtonomna skupnost vsebuje osem krajev svetovne dediščine. Unesco priznava Cortes de León de 1188 kot zibelko svetovnega parlamentarizma.
Novo!!: Agneza Babenberška in Kastilja in Leon · Poglej več »
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Novo!!: Agneza Babenberška in Konrad III. Nemški · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Agneza Babenberška in Krakov · Poglej več »
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Novo!!: Agneza Babenberška in Kujavija · Poglej več »
Leopold III. Avstrijski
Leopold III.
Novo!!: Agneza Babenberška in Leopold III. Avstrijski · Poglej več »
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Novo!!: Agneza Babenberška in Lotar Supplinburški · Poglej več »
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Novo!!: Agneza Babenberška in Malopoljska · Poglej več »
Mješko III. Stari
Mješko III.
Novo!!: Agneza Babenberška in Mješko III. Stari · Poglej več »
Mješko IV. Krivonogi
Mješko (Mječislav) IV.
Novo!!: Agneza Babenberška in Mješko IV. Krivonogi · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Agneza Babenberška in Nemščina · Poglej več »
Odra
Odra z mejnega mostu med mestoma Frankfurt na Odri in Słubice v smeri proti jugu. Odra (nemško Oder) je reka v srednji Evropi.
Novo!!: Agneza Babenberška in Odra · Poglej več »
Papež Evgen III.
Papež Evgen III. (rojen kot Bernardus (Bernardo) Paganelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1080, Pisa (Republika Pisa, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. julij 1153 (Tivoli (Papeška država; Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Agneza Babenberška in Papež Evgen III. · Poglej več »
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Agneza Babenberška in Poljščina · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: Agneza Babenberška in Poljska · Poglej več »
Pomorjansko
Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.
Novo!!: Agneza Babenberška in Pomorjansko · Poglej več »
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Agneza Babenberška in Poznanj · Poglej več »
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Novo!!: Agneza Babenberška in Provansa · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Agneza Babenberška in Reims · Poglej več »
Saale
Saale (nemško), poznano tudi kot Saška Saale in Turinška Saale, je reka v Nemčiji in levi brežni pritok Labe.
Novo!!: Agneza Babenberška in Saale · Poglej več »
Salomea Berška
Salomea Berška (nemško Salome von Berg, poljsko Salomea z Bergu) je bila nemška plemkinja in od poroke z Boleslavom III. Krivoustim leta 1115 do njegove smrti leta 1138 vojvodinja žena Poljske * ok.
Novo!!: Agneza Babenberška in Salomea Berška · Poglej več »
Seniorska provinca
Seniorska provinca (poljsko Dzielnica senioralna), Seniorat in nazadnje Vojvodina Krakov (poljsko Księstwo krakowskie, latinsko ducatus Cracoviensis) bila poljska srednjeveška provinca, ustanovljena leta 1138 z oporoko velikega vojvode Boleslava III. Krivoustega kot najpomembnejša od petih poljskih provinc.
Novo!!: Agneza Babenberška in Seniorska provinca · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Agneza Babenberška in Staufovci · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Agneza Babenberška in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Agneza Babenberška in Vazal · Poglej več »
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Novo!!: Agneza Babenberška in Velikopoljska · Poglej več »
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Novo!!: Agneza Babenberška in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »
1163
1163 (MCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Agneza Babenberška in 1163 · Poglej več »
