Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

9×17 Browning

9×17 Browning (znan tudi kot 9 mm kratki,.380 ACP ali 9 mm Browning) je pištolski naboj, ki ga je leta 1908 v Belgiji razvil Američan John Moses Browning.

9 odnosi: Američani, Belgija, FN Browning M1910, Franc Ferdinand, Gavrilo Princip, John Moses Browning, Julijska kriza, Pištola, Prva svetovna vojna.

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Novo!!: 9×17 Browning in Američani · Poglej več »

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.

Novo!!: 9×17 Browning in Belgija · Poglej več »

Božič

Bôžič je tradicionalni praznik v cerkvenem koledarju, ki ga v katoliških in protestantskih državah praznujejo 25. decembra kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan.

Novo!!: 9×17 Browning in Božič · Poglej več »

FN Browning M1910

FN Browning M1910 je polavtomatska pištola, ki jo je v sklopu belgijskega orožarskega podjetja Fabrique Nationale razvil Američan John Browning.

Novo!!: 9×17 Browning in FN Browning M1910 · Poglej več »

Franc Ferdinand

Franc Ferdinand, avstrijski nadvojvoda, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).

Novo!!: 9×17 Browning in Franc Ferdinand · Poglej več »

Gavrilo Princip

Gavrilo Princip (Гаврило Принцип), srbski atentator, * 25. julij 1894, Obljaj pri Grahovem, † 28. april 1918, Terezin, Češka.

Novo!!: 9×17 Browning in Gavrilo Princip · Poglej več »

John Moses Browning

John Moses Browning, ameriški inženir in izumitelj, * 1855, † 1926.

Novo!!: 9×17 Browning in John Moses Browning · Poglej več »

Julijska kriza

Julijska kriza je oznaka za serijo dogodkov med atentatom na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28.

Novo!!: 9×17 Browning in Julijska kriza · Poglej več »

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Novo!!: 9×17 Browning in Novo leto · Poglej več »

Pištola

Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.

Novo!!: 9×17 Browning in Pištola · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofio. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Otomansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala prav tako nepričakovano, kot se je začela. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, Rusko, Nemško, Avstro-Ogrsko in Otomansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: 9×17 Browning in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Silvestrovo

Silvestrski ognjemet v Frankfurtu za novo leto 2009 Silvestrovo je god papeža Silvestra I., ki se obhaja 31. decembra, kar je tudi zadnji dan v koledarskem letu.

Novo!!: 9×17 Browning in Silvestrovo · Poglej več »

Sveti večer

Sveti večer (ali svet večer) je ime dneva pred božičem v krščanskem koledarju.

Novo!!: 9×17 Browning in Sveti večer · Poglej več »

2018

2018 (MMXVIII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: 9×17 Browning in 2018 · Poglej več »

2019

2019 (MMXIX) bo navadno leto, ki se bo po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: 9×17 Browning in 2019 · Poglej več »

Preusmerja sem:

.380 ACP, 9 mm Browning, 9 mm Frommer, 9x17, 9x17 Browning.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »