Kazalo
40 odnosi: Številski sistem, Čenovo praštevilo, Cantorjevo število, Delitelj, Desetiški številski sistem, Dušik, Dvanajstiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Dvojno Mersennovo število, Eulerjeva funkcija fi, Evklidovo število, Gaussovo praštevilo, Glavni števnik, Harshadovo število, Higgsovo praštevilo, Möbiusova funkcija, Mersennovo število, Mertensova funkcija, Midyjev izrek, Naravno število, Palindromno praštevilo, Praštevilo, Praštevilski razcep, Regularno praštevilo, Rimske številke, Samoštevilo, Srečno število, Srečno praštevilo, Sylvestrovo zaporedje, Tetromina, Varno praštevilo, Veselo število, Vrstilni števnik, Vrstno število, Woodallovo število, 2007, 6 (število), 7, 7 pr. n. št., 8 (število).
- Cela števila
Številski sistem
Števílski sistém ali števílski sestàv je sistem, v katerem so urejena števila.
Poglej 7 (število) in Številski sistem
Čenovo praštevilo
Čenovo praštevilo je praštevilo p, če je tudi p + 2 praštevilo ali polpraštevilo.
Poglej 7 (število) in Čenovo praštevilo
Cantorjevo število
Cantorjevo števílo (tudi Catalan-Mersennovo število) je v matematiki pozitivno celo število oblike: Eugène Charles Catalan je leta 1876 po Lucasovem odkritju praštevilskosti petega Cantorjevega števila c_ opazil, da so Cantorjeva števila med Mersennovimi števili, ki tvorijo Catalanovo zaporedje: vsa praštevila.
Poglej 7 (število) in Cantorjevo število
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 7 (število) in Delitelj
Desetiški številski sistem
Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.
Poglej 7 (število) in Desetiški številski sistem
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej 7 (število) in Dušik
Dvanajstiški številski sistem
Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.
Poglej 7 (število) in Dvanajstiški številski sistem
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 7 (število) in Dvojiški številski sistem
Dvojno Mersennovo število
Dvojno Mersennovo število je v matematiki Mersennovo število oblike: kjer je p eksponent Mersennovih praštevil.
Poglej 7 (število) in Dvojno Mersennovo število
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 7 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Evklidovo število
Evklidova števila so v matematiki cela števila oblike En.
Poglej 7 (število) in Evklidovo število
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej 7 (število) in Gaussovo praštevilo
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 7 (število) in Glavni števnik
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Poglej 7 (število) in Harshadovo število
Higgsovo praštevilo
Higgsovo praštevilo je praštevilo p za katerega p-1 deli kvadrat produkta manjših Higgsovih praštevil brez ostanka.
Poglej 7 (število) in Higgsovo praštevilo
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 7 (število) in Möbiusova funkcija
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Poglej 7 (število) in Mersennovo število
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 7 (število) in Mertensova funkcija
Midyjev izrek
Midyjev izrek v matematiki obravnava desetiški razvoj ulomkov oblike a/p, kjer je p praštevilo, ulomek a/p pa je okrajšani neskončni desetiški ulomek s sodo periodo.
Poglej 7 (število) in Midyjev izrek
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 7 (število) in Naravno število
Palindromno praštevilo
Palindrómno práštevílo je praštevilo, ki je tudi palindromno število.
Poglej 7 (število) in Palindromno praštevilo
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 7 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 7 (število) in Praštevilski razcep
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej 7 (število) in Regularno praštevilo
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 7 (število) in Rimske številke
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Poglej 7 (število) in Samoštevilo
Srečno število
Sréčno števílo je v matematiki celo število v množici, ki jo lahko tvorimo s podobnim postopkom kot dobimo praštevila z Eratostenovim sitom.
Poglej 7 (število) in Srečno število
Srečno praštevilo
Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.
Poglej 7 (število) in Srečno praštevilo
Sylvestrovo zaporedje
kvadrat s ploščino enako 1. Kvadrati s stranicami 1/1807 ali manjšimi so premajhni in na sliki niso prikazani. Sylvestrovo zaporedje je v teoriji števil celoštevilsko zaporedje, kjer je vsak člen zaporedja zmnožek prejšnjih členov in kjer mu prištejemo število 1.
Poglej 7 (število) in Sylvestrovo zaporedje
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej 7 (število) in Tetromina
Varno praštevilo
Varno število je praštevilo oblike: kjer je p\, tudi praštevilo.
Poglej 7 (število) in Varno praštevilo
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Poglej 7 (število) in Veselo število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 7 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 7 (število) in Vrstno število
Woodallovo število
Woodallovo število ali Rieselovo število je v matematiki naravno število oblike: Woodallova števila sta prva raziskovala A. J. C. Cunnigham in H. J. Woodall leta 1917, ki ju je navdihnilo zgodnejše raziskovanje častitega Jamesa Cullena podobno določenih Cullenovih števil.
Poglej 7 (število) in Woodallovo število
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej 7 (število) in 2007
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej 7 (število) in 6 (število)
7
7 (VII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 7 (število) in 7
7 pr. n. št.
7 pr.
Poglej 7 (število) in 7 pr. n. št.
8 (število)
8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.
Poglej 7 (število) in 8 (število)
Glej tudi
Cela števila
Prav tako znan kot Sedem.