Kazalo
45 odnosi: Daljica, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Gaussovo praštevilo, Geometrijski lik, Glavni števnik, Holmij, Krog, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Ramanudžanovo praštevilo, Regularno praštevilo, Rimske številke, Srečno praštevilo, Vrstilni števnik, Vrstno število, 1067, 1167, 1267, 1367, 1467, 1567, 167, 1676, 1767, 1867, 1967, 267, 267 pr. n. št., 367, 467, 467 pr. n. št., 567, 66 (število), 67, 67 pr. n. št., 676, 68 (število), 767, 867, 967.
- Cela števila
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej 67 (število) in Daljica
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 67 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 67 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 67 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Gaussovo praštevilo
kompleksni ravnini Gaussovo práštevílo je praštevilo oblike 2n+1, kjer je n kakšna celoštevilčna potenca z osnovo 2.
Poglej 67 (število) in Gaussovo praštevilo
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej 67 (število) in Geometrijski lik
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 67 (število) in Glavni števnik
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej 67 (število) in Holmij
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej 67 (število) in Krog
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 67 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 67 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 67 (število) in Naravno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 67 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 67 (število) in Praštevilski razcep
Ramanudžanovo praštevilo
Ramanudžanova praštevila so v teoriji števil praštevila, ki izhajajo iz dokaza Bertrandove domneve, ki ga je leta 1919 neodvisno od Čebišova podal indijski matematik Srinivasa Ajangar Ramanudžan, in se nanašajo na aritmetično funkcijo števila praštevil π(x).
Poglej 67 (število) in Ramanudžanovo praštevilo
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej 67 (število) in Regularno praštevilo
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 67 (število) in Rimske številke
Srečno praštevilo
Sréčno práštevílo je v matematiki celo število, ki je hkrati praštevilo in srečno število.
Poglej 67 (število) in Srečno praštevilo
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 67 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 67 (število) in Vrstno število
1067
1067 (MLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 67 (število) in 1067
1167
1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 67 (število) in 1167
1267
1267 (MCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 67 (število) in 1267
1367
1367 (MCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 67 (število) in 1367
1467
1467 (MCDLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 67 (število) in 1467
1567
1567 (MDLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 67 (število) in 1567
167
167 (CLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 67 (število) in 167
1676
1676 (MDCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej 67 (število) in 1676
1767
1767 (MDCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej 67 (število) in 1767
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej 67 (število) in 1867
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 67 (število) in 1967
267
267 (CCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 67 (število) in 267
267 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. 240. pr. n. št.
Poglej 67 (število) in 267 pr. n. št.
367
367 (CCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 67 (število) in 367
467
467 (CDLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 67 (število) in 467
467 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. - 460. pr. n. št. - 450. pr. n. št. 440. pr. n. št.
Poglej 67 (število) in 467 pr. n. št.
567
567 (DLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 67 (število) in 567
66 (število)
66 (šéstinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 66.
Poglej 67 (število) in 66 (število)
67
Glej tudi 67 (število) 67 (LXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 67 (število) in 67
67 pr. n. št.
67 pr.
Poglej 67 (število) in 67 pr. n. št.
676
676 (DCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 67 (število) in 676
68 (število)
68 (óseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 68.
Poglej 67 (število) in 68 (število)
767
767 (DCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 67 (število) in 767
867
867 (DCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 67 (število) in 867
967
967 (CMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 67 (število) in 967