Kazalo
48 odnosi: Celo število, Daljica, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Geometrijski lik, Glavni števnik, Krog, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Pitagorejsko praštevilo, Potenciranje, Pozitivno število, Praštevilo, Praštevilski razcep, Regularno praštevilo, Rimske številke, Rubidij, Vrstilni števnik, Vrstno število, Vsota, 1037, 1137, 1237, 1337, 137, 1437, 1537, 1637, 1737, 1837, 1937, 237, 237 pr. n. št., 337, 337 pr. n. št., 36 (število), 37, 37 pr. n. št., 38 (število), 437, 437 pr. n. št., 537, 637, 737, 837, 937.
- Cela števila
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej 37 (število) in Celo število
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej 37 (število) in Daljica
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 37 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 37 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 37 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej 37 (število) in Geometrijski lik
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 37 (število) in Glavni števnik
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej 37 (število) in Krog
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 37 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 37 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 37 (število) in Naravno število
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Poglej 37 (število) in Pitagorejsko praštevilo
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Poglej 37 (število) in Potenciranje
Pozitivno število
Pozitivno število x je vsako število, za katero velja x > 0.
Poglej 37 (število) in Pozitivno število
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Poglej 37 (število) in Praštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 37 (število) in Praštevilski razcep
Regularno praštevilo
Regulárna práštevíla so v matematiki določena vrsta praštevil.
Poglej 37 (število) in Regularno praštevilo
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 37 (število) in Rimske številke
Rubidij
Rubídij (latinsko rubidus - temnordeč) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rb in atomsko število 37.
Poglej 37 (število) in Rubidij
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 37 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 37 (število) in Vrstno število
Vsota
Vsôta (seštévek, s tujko súma) (latinsko summa - vsota, celotni znesek, splošna količina) je število, ki je rezultat aritmetične dvočlene operacije seštevanja.
Poglej 37 (število) in Vsota
1037
1037 (MXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 37 (število) in 1037
1137
1137 (MCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 37 (število) in 1137
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 37 (število) in 1237
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 37 (število) in 1337
137
137 (CXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 37 (število) in 137
1437
1437 (MCDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 37 (število) in 1437
1537
1537 (MDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 37 (število) in 1537
1637
1637 (MDCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej 37 (število) in 1637
1737
1737 (MDCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej 37 (število) in 1737
1837
1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej 37 (število) in 1837
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 37 (število) in 1937
237
237 (CCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 37 (število) in 237
237 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. - 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. 210. pr. n. št.
Poglej 37 (število) in 237 pr. n. št.
337
337 (CCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej 37 (število) in 337
337 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. - 320. pr. n. št. 310. pr. n. št.
Poglej 37 (število) in 337 pr. n. št.
36 (število)
36 (šéstintrídeset) je naravno število, za katero velja 36.
Poglej 37 (število) in 36 (število)
37
37 (XXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 37 (število) in 37
37 pr. n. št.
37 pr.
Poglej 37 (število) in 37 pr. n. št.
38 (število)
38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.
Poglej 37 (število) in 38 (število)
437
437 (CDXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej 37 (število) in 437
437 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št.
Poglej 37 (število) in 437 pr. n. št.
537
537 (DXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 37 (število) in 537
637
637 (DCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej 37 (število) in 637
737
737 (DCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej 37 (število) in 737
837
837 (DCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 37 (število) in 837
937
937 (CMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 37 (število) in 937