Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Ab urbe condita, Anno Domini, Antični Rim, Evzebij Cezarejski, Fraat IV., Fraat V., Gaj Avgust Oktavijan, Jehovove priče, Jezus Kristus, Julijanski koledar, Partsko cesarstvo, Petek, Prestopno leto, Rim, Rimski senat, Sreda, Srednji vek, 4 pr. n. št., 7 pr. n. št..
Ab urbe condita
Ab urbe condita (AUC ali a.u.c.) oziroma anno ab urbe condita (a.a.u.c.) po latinsko pomeni leto od ustanovitve mesta Rim, saj so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Ab urbe condita · Poglej več »
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Anno Domini · Poglej več »
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Antični Rim · Poglej več »
Evzebij Cezarejski
Chronicon''). Rokopis iz 13. stoletja Evzebij Cezarejski, starokrščanski duhovnik, teolog, cerkveni zgodovinar, katoliški škof in svetovalec Konstantina I. Velikega; * okoli 263, Cezareja (Caesarea Maritima, sedaj Izrael), † 30. maj 339, Cezareja.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Evzebij Cezarejski · Poglej več »
Fraat IV.
Fraat IV.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Fraat IV. · Poglej več »
Fraat V.
Fraat V. Partski (perzijsko فرهاد پنجم), poznan tudi kot Fraatek – Mali Fraat (antično grško Φραατάκης, Fraatákes), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je skupaj s svojo materjo Muzo Partsko vladal od leta 2 pr.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Fraat V. · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Jehovove priče
Oznanjanje od vrat do vrat Jehôvove priče so pripadniki verske skupnosti, ki ima na celem svetu po lastnih trditvah 8,6 milijona pripadnikov (podatek iz leta 2019).
Novo!!: 2 pr. n. št. in Jehovove priče · Poglej več »
Jezus Kristus
Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Jezus Kristus · Poglej več »
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Julijanski koledar · Poglej več »
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Partsko cesarstvo · Poglej več »
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Petek · Poglej več »
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Prestopno leto · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Rim · Poglej več »
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Rimski senat · Poglej več »
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Sreda · Poglej več »
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Novo!!: 2 pr. n. št. in Srednji vek · Poglej več »
4 pr. n. št.
4 pr.
Novo!!: 2 pr. n. št. in 4 pr. n. št. · Poglej več »
7 pr. n. št.
7 pr.
Novo!!: 2 pr. n. št. in 7 pr. n. št. · Poglej več »
