Kazalo
20 odnosi: Ab urbe condita, Anno Domini, Antični Rim, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Herod Veliki, Indija, Julijanski koledar, Komagena, Partsko cesarstvo, Prestopno leto, Saki, Sosigen, Sreda, Srednji vek, Torek, 3. junij, 31, 4, 90 pr. n. št..
- Leto 20 pr. n. št.
Ab urbe condita
Ab urbe condita (AUC ali a.u.c.) oziroma anno ab urbe condita (a.a.u.c.) po latinsko pomeni leto od ustanovitve mesta Rim, saj so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje.
Poglej 20 pr. n. št. in Ab urbe condita
Anno Domini
Anno Domini, s kratico AD (latinsko za leta Gospodovega ali v letu Gospodovem) je latinska besedna zveza, ki se tradicionalno uporablja pri številčenju let od Jezusovega rojstva naprej.
Poglej 20 pr. n. št. in Anno Domini
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Poglej 20 pr. n. št. in Antični Rim
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej 20 pr. n. št. in Gaj Avgust Oktavijan
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej 20 pr. n. št. in Gaj Julij Cezar
Herod Veliki
Herod Veliki (imenovan tudi Herod I., hebrejsko, grško) je bil vladar Judeje od leta 37 pr. n. št. do leta 4 pr. n. št. * 74 pr. n. št.(?); +4 pr. n. št. Jeruzalem.
Poglej 20 pr. n. št. in Herod Veliki
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej 20 pr. n. št. in Indija
Julijanski koledar
Julijánski koledár je oblika koledarja, ki temelji na tropskem letu (Sončevo leto) in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju.
Poglej 20 pr. n. št. in Julijanski koledar
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Poglej 20 pr. n. št. in Komagena
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej 20 pr. n. št. in Partsko cesarstvo
Prestopno leto
Prestópno léto imenujemo leto s 366 dnevi, ki ima tudi 29. februar.
Poglej 20 pr. n. št. in Prestopno leto
Saki
Skitija in Partija okoli leta 170 pr. n. št. Saki (staroperzijsko Sakā, ساکا, Saka, Śaka, starogrško, Sákai, Sacae,, staro *Sək, sodobno Sāi) je naziv, s katerim so perzijski in sanskrtski viri označevali Skite, veliko skupino vzhodnoiranskih nomadskih plemen iz evrazijskih step.
Poglej 20 pr. n. št. in Saki
Sosigen
Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.
Poglej 20 pr. n. št. in Sosigen
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Poglej 20 pr. n. št. in Sreda
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej 20 pr. n. št. in Srednji vek
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej 20 pr. n. št. in Torek
3. junij
3.
Poglej 20 pr. n. št. in 3. junij
31
31 (XXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 20 pr. n. št. in 31
4
4 (IV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo, po proleptičnem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na torek.
Poglej 20 pr. n. št. in 4
90 pr. n. št.
90 pr.
Poglej 20 pr. n. št. in 90 pr. n. št.