Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

20 (število)

Index 20 (število)

20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.

Kazalo

  1. 50 odnosi: Delitelj, Desetiški številski sistem, Dvajsetiški številski sistem, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Fizika, Glavni števnik, Harshadovo število, Ikozaeder, Kalcij, Magično število (fizika), Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Obilno število, Podolžno število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Samoštevilo, Sestavljeno število, Stranska ploskev, Trikotniško število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 1020, 1120, 120, 1220, 1320, 1420, 1520, 1620, 1720, 1820, 19 (število), 1920, 20, 20 pr. n. št., 2020, 21 (število), 220, 220 pr. n. št., 320, 420, 420 pr. n. št., 520, 620, 720, 820, 920.

  2. Cela števila

Delitelj

Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.

Poglej 20 (število) in Delitelj

Desetiški številski sistem

Desetiški (decimalni) številski sistem je številski sistem z osnovo 10.

Poglej 20 (število) in Desetiški številski sistem

Dvajsetiški številski sistem

20 Dvajsetíški števílski sistém (ali vigesimálni ~, vigezimálni ~ in vicezimálni ~) je številski sistem, ki temelji na številu 20, podobno, kot desetiški številski sistem temelji na številu 10.

Poglej 20 (število) in Dvajsetiški številski sistem

Dvojiški številski sistem

Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.

Poglej 20 (število) in Dvojiški številski sistem

Eulerjeva funkcija fi

Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.

Poglej 20 (število) in Eulerjeva funkcija fi

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej 20 (število) in Fizika

Glavni števnik

Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).

Poglej 20 (število) in Glavni števnik

Harshadovo število

Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.

Poglej 20 (število) in Harshadovo število

Ikozaeder

animacija) Íkozaeder (zelo redko tudi dvajsetérec in dvajsetêrec) je konveksni polieder, ki je omejen z dvajsetimi trikotniki.

Poglej 20 (število) in Ikozaeder

Kalcij

Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.

Poglej 20 (število) in Kalcij

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Poglej 20 (število) in Magično število (fizika)

Möbiusova funkcija

Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.

Poglej 20 (število) in Möbiusova funkcija

Mertensova funkcija

Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.

Poglej 20 (število) in Mertensova funkcija

Naravno število

Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.

Poglej 20 (število) in Naravno število

Obilno število

Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).

Poglej 20 (število) in Obilno število

Podolžno število

Podólžno števílo je v matematiki število, ki je produkt dveh zaporednih nenegativnih celih števil n(n + 1).

Poglej 20 (število) in Podolžno število

Praštevilski razcep

Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.

Poglej 20 (število) in Praštevilski razcep

Rimske številke

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.

Poglej 20 (število) in Rimske številke

Samoštevilo

Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.

Poglej 20 (število) in Samoštevilo

Sestavljeno število

Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.

Poglej 20 (število) in Sestavljeno število

Stranska ploskev

Stranska ploskev poliedra je vsak mnogokotnik, ki tvori njegovo mejo.

Poglej 20 (število) in Stranska ploskev

Trikotniško število

Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.

Poglej 20 (število) in Trikotniško število

Vrstilni števnik

Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.

Poglej 20 (število) in Vrstilni števnik

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej 20 (število) in Vrstno število

1020

1020 (MXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej 20 (število) in 1020

1120

1120 (MCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej 20 (število) in 1120

120

120 (CXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej 20 (število) in 120

1220

1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej 20 (število) in 1220

1320

1320 (MCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej 20 (število) in 1320

1420

1420 (MCDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej 20 (število) in 1420

1520

1520 (MDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej 20 (število) in 1520

1620

1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej 20 (število) in 1620

1720

1720 (MDCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej 20 (število) in 1720

1820

1820 (MDCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej 20 (število) in 1820

19 (število)

19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.

Poglej 20 (število) in 19 (število)

1920

1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej 20 (število) in 1920

20

20 (XX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej 20 (število) in 20

20 pr. n. št.

20 pr.

Poglej 20 (število) in 20 pr. n. št.

2020

2020 (MMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej 20 (število) in 2020

21 (število)

21 (ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 21.

Poglej 20 (število) in 21 (število)

220

220 (CCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 20 (število) in 220

220 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št.

Poglej 20 (število) in 220 pr. n. št.

320

320 (CCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej 20 (število) in 320

420

420 (CDXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej 20 (število) in 420

420 pr. n. št.

Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.

Poglej 20 (število) in 420 pr. n. št.

520

520 (DXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej 20 (število) in 520

620

620 (DCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej 20 (število) in 620

720

720 (DCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej 20 (število) in 720

820

820 (DCCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej 20 (število) in 820

920

920 (CMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 20 (število) in 920

Glej tudi

Cela števila

Prav tako znan kot Dvajset.