Kazalo
23 odnosi: Daljica, Delitelj, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Geometrijski lik, Glavni števnik, Krog, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Polpraštevilo, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Siborgij, Ulamovo število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 105 (število), 106, 106 pr. n. št., 107 (število), 1106.
- Cela števila
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej 106 (število) in Daljica
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 106 (število) in Delitelj
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 106 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 106 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej 106 (število) in Geometrijski lik
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 106 (število) in Glavni števnik
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej 106 (število) in Krog
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 106 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 106 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 106 (število) in Naravno število
Polpraštevilo
Pólpráštevilo je v matematiki naravno število, ki je produkt dveh (ne nujno različnih) praštevil.
Poglej 106 (število) in Polpraštevilo
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 106 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 106 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 106 (število) in Sestavljeno število
Siborgij
Siborgij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sg in atomsko število 106.
Poglej 106 (število) in Siborgij
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Poglej 106 (število) in Ulamovo število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 106 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 106 (število) in Vrstno število
105 (število)
105 (stó pét) je naravno število, za katero velja 105.
Poglej 106 (število) in 105 (število)
106
106 (CVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej 106 (število) in 106
106 pr. n. št.
106 pr.
Poglej 106 (število) in 106 pr. n. št.
107 (število)
107 (stó sédem) je naravno število, za katero velja 107.
Poglej 106 (število) in 107 (število)
1106
1106 (MCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej 106 (število) in 1106