Kazalo
19 odnosi: Delitelj, Dubnij, Dvojiški številski sistem, Eulerjeva funkcija fi, Glavni števnik, Klinasto število, Möbiusova funkcija, Mertensova funkcija, Naravno število, Praštevilski razcep, Rimske številke, Sestavljeno število, Trikotniško število, Vrstilni števnik, Vrstno število, 104 (število), 105 pr. n. št., 106 (število), 1105.
- Cela števila
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Poglej 105 (število) in Delitelj
Dubnij
Dubnij je sinteti;nikemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Db in atomsko število 105.
Poglej 105 (število) in Dubnij
Dvojiški številski sistem
Dvojiški (binarni) številski sistem je številski sistem z osnovo 2.
Poglej 105 (število) in Dvojiški številski sistem
Eulerjeva funkcija fi
Graf prvih tisoč vrednosti funkcije \varphi(n) Eulerjeva fúnkcija φ(n) je v teoriji števil multiplikativna aritmetična funkcija poljubnega pozitivnega celega števila n in da skupno število pozitivnih celih števil, ki ne presegajo n, in so n tuja.
Poglej 105 (število) in Eulerjeva funkcija fi
Glavni števnik
Glavni števnik je ime števila in izraža količino štetega: ena, dva/dve, sto, petintrideset (35), sedem milijonov tristo petinsedemdeset tisoč devetsto šestnajst (7.375.916).
Poglej 105 (število) in Glavni števnik
Klinasto število
Klinasto število je pozitivno celo število, ki ima natanko tri različne prafaktorje.
Poglej 105 (število) in Klinasto število
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Poglej 105 (število) in Möbiusova funkcija
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Poglej 105 (število) in Mertensova funkcija
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej 105 (število) in Naravno število
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Poglej 105 (število) in Praštevilski razcep
Rimske številke
Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima.
Poglej 105 (število) in Rimske številke
Sestavljeno število
Sestavljeno število je v matematiki naravno število n > 1, ki ni praštevilo.
Poglej 105 (število) in Sestavljeno število
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Poglej 105 (število) in Trikotniško število
Vrstilni števnik
Vrstilni števnik je beseda, ki označuje zaporedno mesto v številski vrsti; prvi, drugi, petintrideseti, stoti, tristopetinsedemdeseti, milijonti, sedemmilijonovtristopetinsedemdesettisočdevetstošestnajsti.
Poglej 105 (število) in Vrstilni števnik
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej 105 (število) in Vrstno število
104 (število)
104 (stó štíri) je naravno število, za katero velja 104.
Poglej 105 (število) in 104 (število)
105 pr. n. št.
105 pr.
Poglej 105 (število) in 105 pr. n. št.
106 (število)
106 (stó šést) je naravno število, za katero velja 106.
Poglej 105 (število) in 106 (število)
1105
1105 (MCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej 105 (število) in 1105