Hitreje kot brskalnik!
18 odnosi: Črni bratje, Drago Mislej - Mef, Fašizem, France Bevk, Gojmir Lešnjak, Gorica, Jani Golob, Marjan Bevk, Marjuta Slamič, Marko Bratuš, Minu Kjuder, Nataša Tič Ralijan, Primož Pirnat, Prva svetovna vojna, Radiotelevizija Slovenija, Revolver, Seznam slovenskih filmov, Tugo Štiglic.
Črni bratje
Črni bratje so bili tajno ilegalno protifašistično združenje primorskih dijakov, ki je posnemalo organizacijo TIGR.
Novo!!: Črni bratje (film) in Črni bratje · Poglej več »
Drago Mislej - Mef
Drago Mislej (psevdonim: Mef), slovenski pisec besedil za popevke, kitarist, glasbenik, urednik in novinar, * 16.
Novo!!: Črni bratje (film) in Drago Mislej - Mef · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Črni bratje (film) in Fašizem · Poglej več »
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Novo!!: Črni bratje (film) in France Bevk · Poglej več »
Gojmir Lešnjak
Gojmir Lešnjak (vzdevek Gojc), slovenski filmski, gledališki, televizijski igralec, režiser, pevec, avtor glasbe, * 22. februar 1959, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Črni bratje (film) in Gojmir Lešnjak · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Črni bratje (film) in Gorica · Poglej več »
Jani Golob
Jani Golob, slovenski skladatelj, aranžer, violinist in pedagog, * 18. januar 1948, Ljubljana.
Novo!!: Črni bratje (film) in Jani Golob · Poglej več »
Marjan Bevk
Marjan Bevk, slovenski gledališki režiser, * 19. marec 1951, Ljubljana, † 6. marec 2015, Nova Gorica.
Novo!!: Črni bratje (film) in Marjan Bevk · Poglej več »
Marjuta Slamič
Marjuta Slamič, slovenska gledališka, televizijska in filmska igralka, * 15. december 1974, Postojna Diplomirala je na Guildford School of Acting v Londonu in je članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici.
Novo!!: Črni bratje (film) in Marjuta Slamič · Poglej več »
Marko Bratuš
Marko Bratuš, slovenski dramaturg, umetniški vodja, režiser, scenarist, pevec, avtor glasbe, spletni ustvarjalec, * 9. oktober 1979, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Črni bratje (film) in Marko Bratuš · Poglej več »
Minu Kjuder
Minu Kjuder, slovenska igralka, * 24. april 1942, Trst.
Novo!!: Črni bratje (film) in Minu Kjuder · Poglej več »
Nataša Tič Ralijan
Nataša Tič Ralijan, slovenska gledališka, televizijska in filmska igralka, * 30. oktober 1965, Koper.
Novo!!: Črni bratje (film) in Nataša Tič Ralijan · Poglej več »
Primož Pirnat
Primož Pirnat, slovenski gledališki igralec, 9. oktober 1975, Ljubljana.
Novo!!: Črni bratje (film) in Primož Pirnat · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Črni bratje (film) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Radiotelevizija Slovenija
Radiotelevizija Slovenija (skrajšano RTV Slovenija) je edina javna, neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji.
Novo!!: Črni bratje (film) in Radiotelevizija Slovenija · Poglej več »
Revolver
Avstroogrski revolver Rast & Gasser M.98. Revolver Smith & Wesson Model 60, s 3 colsko cevjo Revolver (iz angleščine to revolve, iz latinščine revolvere, obračati) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.
Novo!!: Črni bratje (film) in Revolver · Poglej več »
Seznam slovenskih filmov
Seznam slovenskih filmov zajema tako posnete na filmskem traku kot tiste kasnejše na digitalnem.
Novo!!: Črni bratje (film) in Seznam slovenskih filmov · Poglej več »
Tugo Štiglic
Tugo Štiglic, slovenski filmski režiser, * 8. november 1946, Ljubljana, † 11. oktober 2022, Ljubljana.
