Hitreje kot brskalnik!
142 odnosi: Abelov binomski izrek, Aksiom, Apéryjeva konstanta, Aritmetična funkcija, Aritmetika, Arnold Schönberg, Aryabhata I., Atomska teža, August Ferdinand Möbius, Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, Baselski problem, Bézierova krivulja, Bernoullijevo število, Binomski koeficient, Brahmaguptova enakost, Cahenova konstanta, Catalanova konstanta, Cauchyjev produkt, Celi del, Celo število, Daljica, Diofant, E (matematična konstanta), Egipčanski ulomek, Električni krog, Elipsa, Enotski ulomek, Erdős-Borweinova konstanta, Ernesto Cesàro, Euler-Maclaurinova formula, Eulerjeva enačba, Eulerjeva enakost štirih kvadratov, Evklid-Eulerjev izrek, Faktorizacija, Feynmanov diagram, Gaussov problem o krogu, Geometrična vrsta, Goldbachova domneva, Gorišče, Grandijeva vrsta, Harshadovo število, Henry John Stephen Smith, Izrek o vrtilni količini, Joseph-Louis de Lagrange, Kaprekarjevo število, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kirchhoffova zakona, Kompleksna ravnina, Konjugirano transponirana matrika, Križanka vsot, ..., Kvadratno število, Lambertova vrsta, Landauovi problemi, Laplaceov operator, Legendrova domneva, Lev Genrihovič Šnireljman, Magična konstanta, Magični kvadrat, Matematični izraz, Möbiusova funkcija, Med dvema stoloma, Mera (matematika), Mersennovo število, Mertensova funkcija, Navidezno popolno število, Nedotakljivo število, Neskončna aritmetična vrsta, Nezadostno število, Niels Henrik Abel, Obilno število, Obratna Fibonaccijeva konstanta, Obseg, Particija (teorija števil), Perronova enačba, Pietro Mengoli, Pitagorejsko praštevilo, Popolno število, Površina (razločitev), Praštevilski dvojček, Praštevilski izrek, Primoriela, Problem števila zrn na šahovnici, Ptolemajev izrek, Razčlenjevanje, Rezultanta, Riemannova funkcija zeta, Roger Apéry, Samoštevilo, Seštevanje, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Skalarni produkt, Skoraj popolno število, Smithovo število, Størmerjevo število, Tabela prafaktorjev števil, Tabit Ibrahim, Tangensni izrek, Teorija števil, Trikotniško število, Ubežna hitrost, Ulamovo število, Veselo število, Vrsta (matematika), 1 + 1 + 1 + 1 + ···, 1 + 2 + 3 + 4 + ···, 1 − 2 + 3 − 4 + ···, 120 (število), 125 (število), 129 (število), 130 (število), 132 (število), 14 (število), 140 (število), 143 (število), 145 (število), 152 (število), 161 (število), 168 (število), 170 (število), 1729 (število), 174 (število), 185 (število), 187 (število), 19 (število), 200 (število), 30 (število), 300 (število), 360 (število), 37 (število), 38 (število), 39 (število), 4 (število), 5 (število), 55 (število), 65 (število), 700 (število), 73 (število), 800 (število), 85 (število), 9 (število), 91 (število). Razširi indeks (92 več) »
Abelov binomski izrek
Abelov binomski izrek, ki je poimenovan po Nielsu Henriku Abelu, je matematična identiteta, ki vključuje vsote binomskih koeficientov.
Novo!!: Vsota in Abelov binomski izrek · Poglej več »
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Novo!!: Vsota in Aksiom · Poglej več »
Apéryjeva konstanta
Brez opisa.
Novo!!: Vsota in Apéryjeva konstanta · Poglej več »
Aritmetična funkcija
Aritmétična fúnkcija f(n) je v teoriji števil funkcija, določena za vsa pozitivna cela števila in zavzema vrednosti v množici kompleksnih števil.
Novo!!: Vsota in Aritmetična funkcija · Poglej več »
Aritmetika
Aritmetične tablice za otroke, Lausanne, 1835 Aritmetika (iz grščine ἀριθμός arithmos, 'število' in τική τέχνη, tiké, 'umetnost' ali 'spretnost') je veja matematike, ki je sestavljena iz proučevanja števil, zlasti z značilnostmi tradicionalnih operacije nad njimi – seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, potenciranje in korenjenje.
Novo!!: Vsota in Aritmetika · Poglej več »
Arnold Schönberg
Arnold Schönberg, avstrijski skladatelj, teoretik in pedagog, * 13. september 1874, Dunaj, † 13. julij 1951, Los Angeles, ZDA.
Novo!!: Vsota in Arnold Schönberg · Poglej več »
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Novo!!: Vsota in Aryabhata I. · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Vsota in Atomska teža · Poglej več »
August Ferdinand Möbius
August Ferdinand P. J. Möbius, nemški matematik in astronom, * 17. november 1790, Schulpforta, Saška, Nemčija, † 26. september 1868, Leipzig, Nemčija.
Novo!!: Vsota in August Ferdinand Möbius · Poglej več »
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula
Bailey-Borwein-Plouffejeva formula, oziroma formula BBP, je v matematiki formula za računanje števila π, ki jo je leta 1995 odkril kanadski matematik Simon Plouffe.
Novo!!: Vsota in Bailey-Borwein-Plouffejeva formula · Poglej več »
Baselski problem
Baselski problem je znameniti problem iz matematične analize, pomemben v teoriji števil, ki ga je prvi postavil Pietro Mengoli leta 1644, rešil pa ga je Leonhard Euler leta 1735.
Novo!!: Vsota in Baselski problem · Poglej več »
Bézierova krivulja
Kubična Bézierova krivulja Bézierova krivulja je v matematičnem področju numerične analize parametrična krivulja pomembna v računalniški grafiki.
Novo!!: Vsota in Bézierova krivulja · Poglej več »
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Novo!!: Vsota in Bernoullijevo število · Poglej več »
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Novo!!: Vsota in Binomski koeficient · Poglej več »
Brahmaguptova enakost
Brahmaguptova enakost (tudi Brahmagupta-Fibonaccijeva enakost, oziroma Fibonaccijeva enakost) v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota dveh popolnih kvadratov, tudi sam vsota dveh kvadratov.
Novo!!: Vsota in Brahmaguptova enakost · Poglej več »
Cahenova konstanta
Cahenova konstánta je v matematiki konstanta definirana kot vsota alternirajoče neskončne vrste enotskih ulomkov, katerih imenovalci so zaporedni členi Sylvestrovega zaporedja zmanjšani za 1: Prvi člen vrste je pri tem določen po dogovoru kot a_.
Novo!!: Vsota in Cahenova konstanta · Poglej več »
Catalanova konstanta
Catalanova konstánta (oznaki G ali C_) je v matematiki konstanta, ki se včasih pojavi pri ocenah v kombinatoriki.
Novo!!: Vsota in Catalanova konstanta · Poglej več »
Cauchyjev produkt
Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.
Novo!!: Vsota in Cauchyjev produkt · Poglej več »
Celi del
Graf funkcije celi del Céli dél ali spódnji céli dél je v matematiki funkcija, ki vsakemu realnemu številu x priredi največje celo število manjše ali enako x. Na primer.
Novo!!: Vsota in Celi del · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Vsota in Celo število · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Vsota in Daljica · Poglej več »
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Novo!!: Vsota in Diofant · Poglej več »
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Vsota in E (matematična konstanta) · Poglej več »
Egipčanski ulomek
Egipčánski ulómki so končne vsote enotskih ulomkov, katerih imenovalci med seboj niso enaki, znani iz zgodovine egipčanske matematike.
Novo!!: Vsota in Egipčanski ulomek · Poglej več »
Električni krog
Eléktrični króg ali eléktrično vézje je vezje, sestavljeno iz izvirov, porabnikov in vodnikov.
Novo!!: Vsota in Električni krog · Poglej več »
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Novo!!: Vsota in Elipsa · Poglej več »
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Novo!!: Vsota in Enotski ulomek · Poglej več »
Erdős-Borweinova konstanta
Erdős-Borweinova konstanta je vsota obratnih vrednosti Mersennovih števil.
Novo!!: Vsota in Erdős-Borweinova konstanta · Poglej več »
Ernesto Cesàro
Ernesto Cesàro, italijanski matematik, * 12. marec 1859, Neapelj, Italija, † 12. september 1906, Torre Annunziata, Italija.
Novo!!: Vsota in Ernesto Cesàro · Poglej več »
Euler-Maclaurinova formula
Euler-Maclaurinova formula je v matematiki formula za razliko med integralom in tesno povezano vsoto.
Novo!!: Vsota in Euler-Maclaurinova formula · Poglej več »
Eulerjeva enačba
Gaussovi ravnini. Točka se giblje od točke ''z''.
Novo!!: Vsota in Eulerjeva enačba · Poglej več »
Eulerjeva enakost štirih kvadratov
Eulerjeva enákost štírih kvadrátov v matematiki trdi, da je produkt dveh števil, od katerih je vsako vsota štirih popolnih kvadratov, tudi sam vsota štirih kvadratov.
Novo!!: Vsota in Eulerjeva enakost štirih kvadratov · Poglej več »
Evklid-Eulerjev izrek
Evklid-Eulerjev izrek je v matematiki izrek, ki povezuje popolna števila z Mersennovimi praštevili.
Novo!!: Vsota in Evklid-Eulerjev izrek · Poglej več »
Faktorizacija
Faktorízacija (tudi razstávljanje ali razcépljanje) je matematični postopek, s katerim preoblikujemo število, izraz ali drug matematični objekt v obliko produkta faktorjev.
Novo!!: Vsota in Faktorizacija · Poglej več »
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Novo!!: Vsota in Feynmanov diagram · Poglej več »
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Novo!!: Vsota in Gaussov problem o krogu · Poglej več »
Geometrična vrsta
tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.
Novo!!: Vsota in Geometrična vrsta · Poglej več »
Goldbachova domneva
Goldbachova domneva iz teorije števil je eden od najstarejših nerešenih problemov v matematiki: Isto praštevilo se lahko pojavi dvakrat.
Novo!!: Vsota in Goldbachova domneva · Poglej več »
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Novo!!: Vsota in Gorišče · Poglej več »
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Novo!!: Vsota in Grandijeva vrsta · Poglej več »
Harshadovo število
Harshadovo število je celo število, ki je deljivo z vsoto svojih števk v danem številskem sestavu.
Novo!!: Vsota in Harshadovo število · Poglej več »
Henry John Stephen Smith
Henry John Stephen Smith, FRS, irski matematik, * 2. november 1826, Dublin, Irska, † 9. februar 1883, Oxford, Anglija.
Novo!!: Vsota in Henry John Stephen Smith · Poglej več »
Izrek o vrtilni količini
Izrèk ò vrtílni količíni pove, da je sprememba vrtilne količine telesa glede na izbrano osišče v časovni enoti, enaka vsoti sunkov vseh zunanjih navorov: Kadar na telo ne delujejo zunanji navori (M.
Novo!!: Vsota in Izrek o vrtilni količini · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Vsota in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Kaprekarjevo število
Kaprékarjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število, za katerega lahko v dani osnovi števke njegovega kvadrata razdelimo na dve števili z enakim številom števk, kot jih ima število, pri čemer je vsota novih števil enaka številu samemu.
Novo!!: Vsota in Kaprekarjevo število · Poglej več »
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Novo!!: Vsota in Kepler-Bouwkampova konstanta · Poglej več »
Kirchhoffova zakona
Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).
Novo!!: Vsota in Kirchhoffova zakona · Poglej več »
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Novo!!: Vsota in Kompleksna ravnina · Poglej več »
Konjugirano transponirana matrika
Konjugirano transponirana matrika (oznaka A^* \) (tudi hermitska transponirana in hermitska konjugirana matrika) matrike A \, z razsežnostjo m \times n \, in elementi, ki so kompleksni, je matrika A^* \,, ki jo dobimo iz transponirane v kateri vse elemente spremenimo v konjugirano kompleksne.
Novo!!: Vsota in Konjugirano transponirana matrika · Poglej več »
Križanka vsot
Lažja ''križanka vsot'' Križanka vsot (tudi kakuro) je vrsta logične uganke.
Novo!!: Vsota in Križanka vsot · Poglej več »
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Novo!!: Vsota in Kvadratno število · Poglej več »
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Novo!!: Vsota in Lambertova vrsta · Poglej več »
Landauovi problemi
Landauovi problemi so v teoriji števil štirje osnovni matematični problemi o praštevilih, ki jih je leta 1912 na Mednarodnem matematičnem kongresu v Cambridgeu podal nemški matematik Edmund Landau.
Novo!!: Vsota in Landauovi problemi · Poglej več »
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Novo!!: Vsota in Laplaceov operator · Poglej več »
Legendrova domneva
Legendrova domnéva je v teorija števil domneva, ki jo postavil Adrien-Marie Legendre (1752–1833), in pravi, da med dvema poljubnima zaporednima popolnima kvadratoma (med številoma n^\, in (n+1)^\, za vsako pozitivno celo število n (n > 0)) obstaja vsaj eno praštevilo p. Domneva je Landauov 3. problem (izvirno 4. problem, 1912), eden od štirih osnovnih problemov o praštevilih in ostaja odprti problem.
Novo!!: Vsota in Legendrova domneva · Poglej več »
Lev Genrihovič Šnireljman
Lev Genrihovič Šnireljman, ruski matematik, * 15. januar (2. januar, ruski koledar) 1905, Gomel, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 24. september, 1938, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Vsota in Lev Genrihovič Šnireljman · Poglej več »
Magična konstanta
Mágična konstánta ali tudi mágična vsôta magičnega kvadrata je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu in (glavni) diagonali magičnega kvadrata.
Novo!!: Vsota in Magična konstanta · Poglej več »
Magični kvadrat
Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.
Novo!!: Vsota in Magični kvadrat · Poglej več »
Matematični izraz
Matemátični izràz je zapis sestavljen iz števil, spremenljivk, matematičnih funkcij in operacij ter iz oklepajev, ki določajo vrstni red računanja.
Novo!!: Vsota in Matematični izraz · Poglej več »
Möbiusova funkcija
Möbiusova funkcija je v matematiki pomembna multiplikativna funkcija, ki se največ uporablja v teoriji števil in kombinatoriki, ter tudi pri nekaterih problemih teorije grafov.
Novo!!: Vsota in Möbiusova funkcija · Poglej več »
Med dvema stoloma
Med dvema stoloma je roman Josipa Jurčiča.
Novo!!: Vsota in Med dvema stoloma · Poglej več »
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Novo!!: Vsota in Mera (matematika) · Poglej več »
Mersennovo število
Mersennovo število (tudi Evklid-Mersennovo število) je naravno število oblike: Mersenne je poskušal odkriti, katera števila takšne oblike so praštevila.
Novo!!: Vsota in Mersennovo število · Poglej več »
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Novo!!: Vsota in Mertensova funkcija · Poglej več »
Navidezno popolno število
Navidezno popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vsa navidezna popolna števila so tudi obilna števila.
Novo!!: Vsota in Navidezno popolno število · Poglej več »
Nedotakljivo število
Nèdotakljívo števílo je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga ne da zapisati kot vsoto pozitivnih pravih deliteljev kateregakoli celega števila, oziroma, če se enakost: ne da izpolniti za nobeno naravno število x. Prva nedotakljiva števila so: Meni se, da je 5 edino liho nedotakljivo število in seveda s tem, poleg 2, tudi edino praštevilo, kar pa ni dokazano.
Novo!!: Vsota in Nedotakljivo število · Poglej več »
Neskončna aritmetična vrsta
Neskončna aritmetična vrsta je v matematiki neskončna vrsta, katere členi tvorijo aritmetično zaporedje.
Novo!!: Vsota in Neskončna aritmetična vrsta · Poglej več »
Nezadostno število
Nèzadôstno števílo (pomanjkljívo števílo, révno števílo ali deficiéntno števílo) je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Vrednost 2n − σ(n) se imenuje nezadostnost števila n. Nezadostna števila je prvi vpeljal okoli leta 100 Nikomah v delu Uvod v aritmetiko (Introductio Arithmetica).
Novo!!: Vsota in Nezadostno število · Poglej več »
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Novo!!: Vsota in Niels Henrik Abel · Poglej več »
Obilno število
Obílno števílo (prekomérno števílo, bogáto števílo ali abundántno števílo) je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n) > n, (oziroma σ(''n'') > 2n).
Novo!!: Vsota in Obilno število · Poglej več »
Obratna Fibonaccijeva konstanta
Obratna Fibonaccijeva konstanta (oznaka ψ) je v matematiki konstanta in je določena kot vsota obratnih vrednosti Fibonaccijevih števil: Razmerje zaporednih členov vsote konvergira k obratni vrednosti števila zlatega reza Φ.
Novo!!: Vsota in Obratna Fibonaccijeva konstanta · Poglej več »
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Novo!!: Vsota in Obseg · Poglej več »
Particija (teorija števil)
poliomine pri katerih so vrstice poravnane levo in dolžine vrstic šibko naraščajo (vsaka vrstica ima enako ali manjšo dolžino kot predhodna). Partícija (imenovana tudi celoštevílska partícija) v teoriji števil in kombinatoriki predstavlja način zapisa pozitivnega celega števila n kot vsote pozitivnih celih števil ne nujno enakih.
Novo!!: Vsota in Particija (teorija števil) · Poglej več »
Perronova enačba
Perronova enačba je v matematiki, oziroma v analitični teoriji števil, enačba, ki podaja vsoto aritmetične funkcije z obratno Mellinovo transformacijo.
Novo!!: Vsota in Perronova enačba · Poglej več »
Pietro Mengoli
Pietro Mengoli, italijanski matematik in duhovnik, * 1626, Bologna, Italija, † 1686, Bologna.
Novo!!: Vsota in Pietro Mengoli · Poglej več »
Pitagorejsko praštevilo
celoštevilskimi katetami – (3, 4) in (2, 1). Pitagoréjsko práštevílo je v matematiki praštevilo oblike: To so ravno praštevila, ki so hipotenuze pitagorejskega trikotnika.
Novo!!: Vsota in Pitagorejsko praštevilo · Poglej več »
Popolno število
Popolno število je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka: oziroma vsota deliteljev: Pravi delitelji števila n ne vsebujejo.
Novo!!: Vsota in Popolno število · Poglej več »
Površina (razločitev)
Površína označuje enega od naslednjih pojmov.
Novo!!: Vsota in Površina (razločitev) · Poglej več »
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Novo!!: Vsota in Praštevilski dvojček · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Vsota in Praštevilski izrek · Poglej več »
Primoriela
p_n \# \, kot funkcija n\, v logaritemskem grafu n \# \, kot funkcija n\, (rdeče pike) v primerjavi z n!\, v logaritemskem grafu Primoriela je v matematiki in še posebej v teoriji števil funkcija naravnih števil v naravna števila podobno kot funkcija fakultete.
Novo!!: Vsota in Primoriela · Poglej več »
Problem števila zrn na šahovnici
Problem števila zrn na šahovnici je v razvedrilni matematiki problem v obliki besednega problema: V problemu se poleg riževih pojavljajo lahko tudi pšenična zrna.
Novo!!: Vsota in Problem števila zrn na šahovnici · Poglej več »
Ptolemajev izrek
Ptolemajev izrek Ptolemajev izrèk je izrek iz ravninske geometrije, ki povezuje diagonali in stranice tetivnega štirikotnika, štirikotnika, ki mu očrtamo krožnico.
Novo!!: Vsota in Ptolemajev izrek · Poglej več »
Razčlenjevanje
Razčlenjevánje je matematični postopek, s katerim se preoblikuje število, izraz ali drug matematični objekt v obliko vsote členov.
Novo!!: Vsota in Razčlenjevanje · Poglej več »
Rezultanta
Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.
Novo!!: Vsota in Rezultanta · Poglej več »
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Novo!!: Vsota in Riemannova funkcija zeta · Poglej več »
Roger Apéry
Roger Apéry, francoski matematik grškega rodu, * 14. november 1916, Rouen, Francija, † 18. december 1994, Caen, Francija.
Novo!!: Vsota in Roger Apéry · Poglej več »
Samoštevilo
Sámoštevílo ali Kolumbijevo število je v matematiki pozitivno celo število, ki ga v dani osnovi ne moremo tvoriti z nekim drugim celim številom, seštetim s svojimi števkami.
Novo!!: Vsota in Samoštevilo · Poglej več »
Seštevanje
Aritmetični stroj za seštevanje in odštevanje – aritmograf, 1720 (hrani Musée des Arts et Métiers) Seštévanje, sumácija ali adicija je v matematiki in aritmetiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij nad objekti, kot so množice, števila, ulomki, vektorji, matrike, polinomi.
Novo!!: Vsota in Seštevanje · Poglej več »
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Novo!!: Vsota in Seznam matematičnih funkcij · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Vsota in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Skalarni produkt
Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).
Novo!!: Vsota in Skalarni produkt · Poglej več »
Skoraj popolno število
Skoraj popolno število (včasih tudi podpopolno število (kvazipopolno število), nezadostno popolno število ali tudi delno okrnjeno število) je v matematiki pozitivno celo število za katerega je vsota pozitivnih pravih deliteljev enaka σ*(n).
Novo!!: Vsota in Skoraj popolno število · Poglej več »
Smithovo število
Smithovo število je v matematiki pozitivno celo število, za katerega je v dani bazi vsota njegovih števk enaka vsoti števkam v praštevilskem razcepu.
Novo!!: Vsota in Smithovo število · Poglej več »
Størmerjevo število
Størmerjevo števílo je v matematiki pozitivno celo število n, za katerega je največji prafaktor n^+1 enak ali večji od 2n.
Novo!!: Vsota in Størmerjevo število · Poglej več »
Tabela prafaktorjev števil
Tabela prafaktorjev števil vsebuje faktorizacijo celih števil od 1 do 1002.
Novo!!: Vsota in Tabela prafaktorjev števil · Poglej več »
Tabit Ibrahim
Tabit Ibrahim ibn Sinan Kora, arabski matematik, * 908, † 946.
Novo!!: Vsota in Tabit Ibrahim · Poglej več »
Tangensni izrek
Tangensni izrek v ravninski trigonometriji pravi, da je v trikotniku razmerje med razliko in vsoto dolžin dveh stranic enako razmerju tangensov polovične razlike in vsote stranicama nasprotnih kotov.
Novo!!: Vsota in Tangensni izrek · Poglej več »
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Novo!!: Vsota in Teorija števil · Poglej več »
Trikotniško število
Trikótniško števílo je v matematiki število, ki predstavlja število objektov, ki jih lahko razmestimo v obliko (enakostraničnega) trikotnika.
Novo!!: Vsota in Trikotniško število · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Vsota in Ubežna hitrost · Poglej več »
Ulamovo število
Ulamovo število je v matematiki člen celoštevilskega zaporedja.
Novo!!: Vsota in Ulamovo število · Poglej več »
Veselo število
Vesélo števílo je v matematiki celo število, kjer zaporedna vsota kvadratov njegovih števk sčasoma postane enaka 1.
Novo!!: Vsota in Veselo število · Poglej več »
Vrsta (matematika)
Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.
Novo!!: Vsota in Vrsta (matematika) · Poglej več »
1 + 1 + 1 + 1 + ···
Vrsta 1 + 1 + 1 + 1 + ⋯ Po glajenju 2010. 1 + 1 + 1 + 1 + ··· je v matematiki divergentna geometrična vrsta, kar pomeni, da nima vsote v običajnem smislu.
Novo!!: Vsota in 1 + 1 + 1 + 1 + ··· · Poglej več »
1 + 2 + 3 + 4 + ···
Prve štiri delne vsote vrste 1 + 2 + 3 + 4 + ⋯. Njihova zglajena asimptota je parabola in seka os ''y'' v točki −1/12. 1 + 2 + 3 + 4 + ··· je v matematiki divergentna aritmetična vrsta.
Novo!!: Vsota in 1 + 2 + 3 + 4 + ··· · Poglej več »
1 − 2 + 3 − 4 + ···
delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.
Novo!!: Vsota in 1 − 2 + 3 − 4 + ··· · Poglej več »
120 (število)
120 (stó dvájset) je naravno število, za katero velja 120.
Novo!!: Vsota in 120 (število) · Poglej več »
125 (število)
125 (stó pétindvájset) je naravno število, za katero velja 125.
Novo!!: Vsota in 125 (število) · Poglej več »
129 (število)
129 (stó devétindvájset) je naravno število, za katero velja 129.
Novo!!: Vsota in 129 (število) · Poglej več »
130 (število)
130 (stó trídeset) je naravno število, za katero velja 130.
Novo!!: Vsota in 130 (število) · Poglej več »
132 (število)
132 (stó dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 132.
Novo!!: Vsota in 132 (število) · Poglej več »
14 (število)
14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.
Novo!!: Vsota in 14 (število) · Poglej več »
140 (število)
140 (stó štírideset) je naravno število, za katero velja 140.
Novo!!: Vsota in 140 (število) · Poglej več »
143 (število)
143 (stó tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 143.
Novo!!: Vsota in 143 (število) · Poglej več »
145 (število)
145 (stó pétinštírideset) je naravno število, za katero velja 145.
Novo!!: Vsota in 145 (število) · Poglej več »
152 (število)
152 (stó dváinpétdeset) je naravno število, za katero velja 152.
Novo!!: Vsota in 152 (število) · Poglej več »
161 (število)
161 (stó enainšéstdeset) je naravno število, za katero velja 161.
Novo!!: Vsota in 161 (število) · Poglej več »
168 (število)
168 (stó oseminšéstdeset) je naravno število, za katero velja 168.
Novo!!: Vsota in 168 (število) · Poglej več »
170 (število)
170 (stó sédemdeset) je naravno število, za katero velja 170.
Novo!!: Vsota in 170 (število) · Poglej več »
1729 (število)
1729 (tísoč sédemsto devétindvájset) je naravno število, za katero velja 1729.
Novo!!: Vsota in 1729 (število) · Poglej več »
174 (število)
174 (stó štiriinsedemdeset) je naravno število, za katero velja 174.
Novo!!: Vsota in 174 (število) · Poglej več »
185 (število)
185 (stó pétinósemdeset) je naravno število, za katerega velja 185.
Novo!!: Vsota in 185 (število) · Poglej več »
187 (število)
187 (stó sédeminósemdeset) je naravno število, za katerega velja 187.
Novo!!: Vsota in 187 (število) · Poglej več »
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Novo!!: Vsota in 19 (število) · Poglej več »
200 (število)
200 (dvé stó) je naravno število, za katero velja 200.
Novo!!: Vsota in 200 (število) · Poglej več »
30 (število)
30 (trídeset) je naravno število, za katero velja 30.
Novo!!: Vsota in 30 (število) · Poglej več »
300 (število)
300 (trí stó) je naravno število, za katerega velja 300.
Novo!!: Vsota in 300 (število) · Poglej več »
360 (število)
360 (trísto šéstdeset) je naravno število, za katero velja 360.
Novo!!: Vsota in 360 (število) · Poglej več »
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Novo!!: Vsota in 37 (število) · Poglej več »
38 (število)
38 (ósemintrídeset) je naravno število, za katero velja 38.
Novo!!: Vsota in 38 (število) · Poglej več »
39 (število)
39 (devétintrídeset) je naravno število, za katero velja 39.
Novo!!: Vsota in 39 (število) · Poglej več »
4 (število)
4 (štíri) je naravno število, za katero velja 4.
Novo!!: Vsota in 4 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Vsota in 5 (število) · Poglej več »
55 (število)
55 (pétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 55.
Novo!!: Vsota in 55 (število) · Poglej več »
65 (število)
65 (pétinšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 65.
Novo!!: Vsota in 65 (število) · Poglej več »
700 (število)
700 (sédem stó) je naravno število, za katero velja 700.
Novo!!: Vsota in 700 (število) · Poglej več »
73 (število)
73 (tríinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 73.
Novo!!: Vsota in 73 (število) · Poglej več »
800 (število)
800 (ósem stó) je naravno število, za katerega velja 800.
Novo!!: Vsota in 800 (število) · Poglej več »
85 (število)
85 (pétinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 85.
Novo!!: Vsota in 85 (število) · Poglej več »
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Novo!!: Vsota in 9 (število) · Poglej več »
91 (število)
91 (ênaindevétdeset) je naravno število, za katero velja 91.
Novo!!: Vsota in 91 (število) · Poglej več »
