Hitreje kot brskalnik!
16 odnosi: Šestintrideset pogledov na goro Fudži, Bokaši (grafika), Erotična umetnost, Fudži, Hokusai, Japonska, Japonska umetnost, Japonsko slikarstvo, Kabuki, Obdobje Edo, Senso-dži, Seznam slovenskih besed japonskega izvora, Sto znamenitih vedut Eda, Tokijski narodni muzej, Triinpetdeset postaj na Tokaido, Zgodovina Japonske.
Šestintrideset pogledov na goro Fudži
''Veliki val pred obalo Kanagave'', najbolj znan lesorez v zbirki je zbirka krajinskih lesorezov japonskega umetnika Hokusaija (1760-1849).
Novo!!: Ukijo-e in Šestintrideset pogledov na goro Fudži · Poglej več »
Bokaši (grafika)
Bokaši (japonsko: ぼかし) je tehnika, ki se uporablja v japonski leseni grafiki.
Novo!!: Ukijo-e in Bokaši (grafika) · Poglej več »
Erotična umetnost
Erotična umetnost je široko področje likovne umetnosti, vključno z umetniškimi deli, namenjenimi vzbujanju erotičnega vznemirjenja, ki po navadi prikazujejo človeško goloto in / ali spolno aktivnost.
Novo!!: Ukijo-e in Erotična umetnost · Poglej več »
Fudži
Gora Fudži (napačno imenovana tudi Fudžijama, japonsko 富士山 Fudži-san) je najvišja gora (3776 m) na Japonskem.
Novo!!: Ukijo-e in Fudži · Poglej več »
Hokusai
''Veliki val pred obalo Kanagave'', lesorez, med 1830 in 1833, japonski umetnik, ukijo-e slikar in grafik iz obdobja Edo, * domnevno 31.
Novo!!: Ukijo-e in Hokusai · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Ukijo-e in Japonska · Poglej več »
Japonska umetnost
Japonska umetnost pokriva široko paleto umetniških slogov in medijev, vključno starodavno keramiko, kiparstvo, slikanje s črnilom in kaligrafijo na svili in papirju, slike ukijo-e in lesorezno grafiko, origami ter nedavno mango in anime. Ima dolgo zgodovino, ki sega od začetkov človeškega prebivanja na Japonskem otočju, nekje v 10. tisočletju pred našim štetjem, do današnje države. Japonska je bila podvržena nenadnim vpadom novih idej, ki so jim sledila dolga obdobja minimalnega stika z zunanjim svetom. Sčasoma so Japonci razvili sposobnost absorbiranja, posnemanja in končno asimilacije tistih elementov tuje kulture, ki so dopolnjevali njihove estetske preference. Najzgodnejša kompleksna umetnost na Japonskem je nastala v 7. in 8. stoletju v povezavi z budizmom. V 9. stoletju, ko so se Japonci začeli obračati stran od Kitajske in razvijati avtohtone oblike izražanja, je posvetna umetnost postala vse pomembnejša; do poznega 15. stoletja sta cveteli tako verska kot posvetna umetnost. Po vojni Ōnin (1467–1477) je Japonska vstopila v obdobje politične, družbene in gospodarske motnje, ki je trajala več kot stoletje. V državi, ki je nastala pod vodstvom šogunata Tokugava, je imela organizirana vera veliko manj pomembno vlogo v življenju ljudi, umetnost, ki je preživela, pa je bila predvsem posvetna. V obdobju Meidži (1868-1912) je prišlo do nenadnega pritoka zahodnih slogov, ki so še naprej pomembni. Slikanje je najprimernejši umetniški izraz na Japonskem, z njim se ukvarjajo tako amaterji kot profesionalci. Vse do sodobnega časa so Japonci pisali s čopičem in ne s peresom, zato so zaradi poznavanja tehnik čopiča še posebej občutljivi na vrednote in estetiko slikanja. Z vzponom popularne kulture v obdobju Edo je slog lesenih odtisov postal glavna oblika in njegove tehnike so bile natančno prilagojene za ustvarjanje barvitih grafik. Japoncem se je v tem obdobju kiparstvo zdelo veliko manj naklonjen medij za umetniško izražanje; večina velikih japonskih kipov je povezana z religijo, uporaba medija pa je upadla z zmanjševanjem pomena tradicionalnega budizma. Japonska keramika je med najboljšimi na svetu in vključuje najzgodnejše znane japonske artefakte; japonski izvozni porcelan je bil na različnih točkah pomembna industrija. Japonski lakirani izdelki so tudi ena vodilnih svetovnih umetnosti in obrti, in dela, čudovito okrašena z maki-e, so bila izvožena v Evropo in na Kitajsko ter ostala pomemben izvoz do 19. stoletja. V arhitekturi so japonske preference do naravnih materialov in interakcije notranjega in zunanjega prostora jasno izražene.
Novo!!: Ukijo-e in Japonska umetnost · Poglej več »
Japonsko slikarstvo
Japonsko slikarstvo (絵画, kaiga, tudi gadō 画道) je ena najstarejših in najbolj izpopolnjenih japonskih vizualnih umetnosti, ki zajema široko paleto žanrov in slogov.
Novo!!: Ukijo-e in Japonsko slikarstvo · Poglej več »
Kabuki
Kabuki (歌舞伎) je klasična oblika japonske plesne drame.
Novo!!: Ukijo-e in Kabuki · Poglej več »
Obdobje Edo
Obdobje Edo (江戸時代, Edo džidai) ali obdobje Tokugava (徳川時代, Tokugava džidai) je obdobje med letoma 1603 in 1867 v zgodovini Japonske, ko je bila Japonska pod oblastjo šogunata Tokugava in 300 regionalnih daimjojev v državi.
Novo!!: Ukijo-e in Obdobje Edo · Poglej več »
Senso-dži
Sensō-dži (金龍山浅草寺, Kinrjū-zan Sensō-dži) je starodavni budistični tempelj v Asakusi v Tokiu na Japonskem.
Novo!!: Ukijo-e in Senso-dži · Poglej več »
Seznam slovenskih besed japonskega izvora
Besede japonskega izvora si je sposodilo veliko svetovnih jezikov.
Novo!!: Ukijo-e in Seznam slovenskih besed japonskega izvora · Poglej več »
Sto znamenitih vedut Eda
Sto znamenitih vedut Eda (名所江戸百景 Meisho Edo Hjakkei) je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je začel in večinoma dokončal Utagava Hirošige (1797–1858).
Novo!!: Ukijo-e in Sto znamenitih vedut Eda · Poglej več »
Tokijski narodni muzej
Tokijski narodni muzej ali TNM je umetnostni muzej v parku Ueno v predelu Taitō v Tokiju na Japonskem.
Novo!!: Ukijo-e in Tokijski narodni muzej · Poglej več »
Triinpetdeset postaj na Tokaido
, v tu predstavljeni izdaji Hōeidō 1833–1834), je zbirka lesorezov ukijo-e, ki jih je njihov avtor Utagava Hirošige ustvaril po prvem potovanju po Tōkaidō leta 1832.Louis-Frédéric Nussbaum. (2005). v Enciklopediji Japonske, p. 973. Pot Tōkaidō med Edom (današnji Tokio), glavnim mestom šogunata in cesarsko prestolnico Kjoto, je bila glavna pot in prevozna žila stare Japonske. Je tudi najpomembnejša od »Petih cest«, to je pet glavnih cest na Japonskem (Gokaidō), ki so jih ustvarili in zgradili v obdobju Edo z namenom, dodatno okrepiti nadzor osrednje uprave nad celotno državo. Čeprav je izdaja Hōeidō je daleč najbolj znana, je tema triinpetdesetih postaj na Tokaido bila tako priljubljena, da je Hirošige konec koncev ustvaril kakih 30 različnih zbirk lesorezov o poti, ki se med seboj zelo razlikujejo, tako po velikosti (ōban ali čuban), zasnovi in celo po številu (nekatere med njimi vsebujejo le odtise). Izdaja Hōeidō Tōkaidō je najbolj znano delo Hirošige in po nakladi najbolj uspešna zbirka japonskih ukijo-e grafik. V seriji Hokusajevih Šestintrideset pogledov na goro Fudži je zbirka utemeljila to novo pomembno temo, to je ukijo-e, krajinski lesorez, tudi imenovan fūkei-ga, ki posebno poudarja »slavne poglede« (meišo). Te krajinske grafike so v celoti izkoristile nove možnosti, ki jih je nudil zahodni pristop s perspektive - pristop, ki so ga japonski umetniki v tistem trenutku v celoti osvojili in prevzeli. Hirošigejeve zbirke so bile od vsega začetka popoln uspeh, ne samo na Japonskem, temveč kasneje tudi na zahodu.
Novo!!: Ukijo-e in Triinpetdeset postaj na Tokaido · Poglej več »
Zgodovina Japonske
Zgodovina Japonske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Japonske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Novo!!: Ukijo-e in Zgodovina Japonske · Poglej več »
