Hitreje kot brskalnik!
183 odnosi: Aksiom vzročnosti, Alan Harvey Guth, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Anihilacija para, Antidelec, Antimaterija, Arthur Holly Compton, Atom, Avtodinamika, Šibki izospin, Žarek gama, Čar (fizika), Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Črna luknja, Čudnost (fizika), Baksanski nevtrinski observatorij, Bethe-Blochova enačba, Bozon, Bozoni W in Z, Brandon Carter, Brezrazsežna količina, Carl David Anderson, Casimirjev pojav, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Corinne Alison Manogue, David Malet Armstrong, Džajant Višnu Narlikar, Delčnovalovna dualnost, Digitalna fizika, Diracovo morje, Dno (fizika), Eksotični atom, Eksotični barion, Elektrika, Elektrošibka interakcija, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Elektronski magnetni moment, Elektronski nevtrino, Elektronvolt, ER = EPR, Fermion, Feynmanov diagram, Feynmanov graf, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fokov prostor, Fokovo stanje, ..., Foton, Freeman John Dyson, Gel-Mann-Nišidžimov obrazec, Geon (fizika), George Zweig, Gluon, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Graviton, Grej, Hadron, Hendrik Christoffel van de Hulst, Henry Augustus Rowland, Higgsov bozon, Higgsovo polje, Hironari Mijazava, Ionizirajoče sevanje, James Chadwick, Janez Strnad, John Stewart Bell, Joseph John Thomson, Julius Plücker, Kaluza-Kleinova teorija, Kiralnost (fizika), Koideova enačba, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Kršitev simetrije CP, Kvantna fluktuacija, Kvantna gravitacija, Kvantna teorija polja, Kvantno število, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Lepton, Lepton tau, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Machovo načelo, Makoto Kobajaši (fizik), Mariner 2, Mark Kac, Mehanika, Mikročrna luknja, Mion, Mitja Rosina, Močna jedrska sila, Mol (enota), Murray Gell-Mann, Načelo komplementarnosti, Načelo nedoločenosti, Naseljivi planet, Nastanek para, Negativna energija, Negotovost, Nerazločljiva delca, Nevtrino, Nikola Tesla, Nukleon, Okus (fizika), Osnovna sila, Ozračje, Parton, Paulijeva matrika, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Peter Ware Higgs, Pierre Victor Auger, Planckova konstanta, Podatomski delec, Poissonova pega, Pojav Čerenkova, Pot, Potovanje v času, Prasevanje, Prožno sipanje, Program Mariner, Proton, Protonij, Računska kemija, Radioaktivnost, Razpadni čas, Resonanca, Richard Phillips Feynman, Riemannova sfera, Ruđer Josip Bošković, Rutherfordovo sipanje, Samo Stanič, Satjendra Nat Bose, Schrödingerjeva mačka, Seth Neddermeyer, Seznam delcev, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sipanje, Snov, Spin, Standardni model, Statistična mehanika, Stephen Hawking, Supertekočnost, Tachyon: The Fringe, Tahion, Taksonomija, Temni foton, Teorija superstrun, Toplotno sevanje, Trk, Trkalnik, Uklon, Uklon elektronov, Uklon nevtronov, Umeritveni bozon, Uvod v kvantno mehaniko, Valovna funkcija, Valovni paket, Van Allenovi sevalni pasovi, Veliki hadronski trkalnik, Vesolje, Vesoljski observatorij, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vpliv kajenja tobaka na zdravje, Vrh (fizika), Vztrajnost, Weylova enačba, Wignerjev prijatelj, William George Unruh, Wolfgang Ernst Pauli, 2012, 23. april. Razširi indeks (133 več) »
Aksiom vzročnosti
Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.
Novo!!: Osnovni delec in Aksiom vzročnosti · Poglej več »
Alan Harvey Guth
Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Alan Harvey Guth · Poglej več »
Aleksej Aleksandrovič Starobinski
Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.
Novo!!: Osnovni delec in Aleksej Aleksandrovič Starobinski · Poglej več »
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Novo!!: Osnovni delec in Anihilacija para · Poglej več »
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Novo!!: Osnovni delec in Antidelec · Poglej več »
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Novo!!: Osnovni delec in Antimaterija · Poglej več »
Arthur Holly Compton
Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Arthur Holly Compton · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Osnovni delec in Atom · Poglej več »
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Novo!!: Osnovni delec in Avtodinamika · Poglej več »
Šibki izospin
Šibki izospin (oznaka T \, ali I \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Osnovni delec in Šibki izospin · Poglej več »
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Novo!!: Osnovni delec in Žarek gama · Poglej več »
Čar (fizika)
Čar (oznaka C \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Osnovni delec in Čar (fizika) · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Osnovni delec in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Osnovni delec in Črna luknja · Poglej več »
Čudnost (fizika)
Čudnost (oznaka S \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Osnovni delec in Čudnost (fizika) · Poglej več »
Baksanski nevtrinski observatorij
Ena od štirih ravnin scintilacijskega daljnogleda Baksanski nevtrinski observatorij (kratica BNO) je nevtrinski observatorij Inštituta za jedrske raziskave Ruske akademije znanosti.
Novo!!: Osnovni delec in Baksanski nevtrinski observatorij · Poglej več »
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Novo!!: Osnovni delec in Bethe-Blochova enačba · Poglej več »
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Osnovni delec in Bozon · Poglej več »
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Novo!!: Osnovni delec in Bozoni W in Z · Poglej več »
Brandon Carter
Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.
Novo!!: Osnovni delec in Brandon Carter · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Osnovni delec in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Carl David Anderson
Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, * 3. september 1905, New York City, New York, ZDA, † 11. januar 1991, San Marino, Kalifornija.
Novo!!: Osnovni delec in Carl David Anderson · Poglej več »
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Novo!!: Osnovni delec in Casimirjev pojav · Poglej več »
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Novo!!: Osnovni delec in Comptonov pojav · Poglej več »
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Novo!!: Osnovni delec in Comptonova valovna dolžina · Poglej več »
Corinne Alison Manogue
Corrine Alison Manogue, ameriška fizičarka, * 3. marec 1955, Cincinnati, Ohio, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Corinne Alison Manogue · Poglej več »
David Malet Armstrong
David Malet Armstrong, avstralski analitični filozof, * 8. julij 1926, Melbourn, Avstralija, † 13. maj 2014, Sydney, Avstralija.
Novo!!: Osnovni delec in David Malet Armstrong · Poglej več »
Džajant Višnu Narlikar
Džajant Višnu Narlikar (maratsko प्रा. जयंत विष्णू नारळीकर), indijski astrofizik, kozmolog in pisatelj, * 19. julij 1938, Kolhapur, Indija.
Novo!!: Osnovni delec in Džajant Višnu Narlikar · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Osnovni delec in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Novo!!: Osnovni delec in Digitalna fizika · Poglej več »
Diracovo morje
antidelci Diracovo morje je podajanje stanj z negativno energijo, ki jih vsebuje vakuum.
Novo!!: Osnovni delec in Diracovo morje · Poglej več »
Dno (fizika)
Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Osnovni delec in Dno (fizika) · Poglej več »
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Novo!!: Osnovni delec in Eksotični atom · Poglej več »
Eksotični barion
Eksotični barion je vrsta barionov.
Novo!!: Osnovni delec in Eksotični barion · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Osnovni delec in Elektrika · Poglej več »
Elektrošibka interakcija
Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.
Novo!!: Osnovni delec in Elektrošibka interakcija · Poglej več »
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Novo!!: Osnovni delec in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Osnovni delec in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Osnovni delec in Elektron · Poglej več »
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Novo!!: Osnovni delec in Elektronski magnetni moment · Poglej več »
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Novo!!: Osnovni delec in Elektronski nevtrino · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Osnovni delec in Elektronvolt · Poglej več »
ER = EPR
ER.
Novo!!: Osnovni delec in ER = EPR · Poglej več »
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Osnovni delec in Fermion · Poglej več »
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Novo!!: Osnovni delec in Feynmanov diagram · Poglej več »
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Novo!!: Osnovni delec in Feynmanov graf · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Osnovni delec in Fizika · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Osnovni delec in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Fokov prostor
Fokov prostor je algebrski sestav (Hilbertov prostor), ki se uporablja v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj s spremenljivim ali pa neznanim številom delcev.
Novo!!: Osnovni delec in Fokov prostor · Poglej več »
Fokovo stanje
Fókovo stánje je poljubno stanje Fokovega prostora z dobro določenim številom delcev v vsakem stanju.
Novo!!: Osnovni delec in Fokovo stanje · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Osnovni delec in Foton · Poglej več »
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Freeman John Dyson · Poglej več »
Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (B \), tretjo komponento izospina (I_3 \) ter čudnost (S \) osnovnega delca z njegovim električnim nabojem (q \).
Novo!!: Osnovni delec in Gel-Mann-Nišidžimov obrazec · Poglej več »
Geon (fizika)
Geón je v teoretični splošni teoriji relativnosti elektromagnetno ali gravitacijsko valovanje, ki ga v strnjenem območju prostor-časa drži skupaj gravitacijski privlak lastne energije polja.
Novo!!: Osnovni delec in Geon (fizika) · Poglej več »
George Zweig
George Zweig, ameriški fizik in nevrobiolog, * 30. maj 1937, Moskva, Rusija (tedaj Sovjetska zveza).
Novo!!: Osnovni delec in George Zweig · Poglej več »
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Novo!!: Osnovni delec in Gluon · Poglej več »
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Novo!!: Osnovni delec in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Novo!!: Osnovni delec in Graviton · Poglej več »
Grej
Grêj (tudi izvirno,; simbol Gy) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za absorbirano dozo.
Novo!!: Osnovni delec in Grej · Poglej več »
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Novo!!: Osnovni delec in Hadron · Poglej več »
Hendrik Christoffel van de Hulst
Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom, * 19. november 1918, Utrecht, Nizozemska, † 31. julij 2000, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Osnovni delec in Hendrik Christoffel van de Hulst · Poglej več »
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Henry Augustus Rowland · Poglej več »
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Novo!!: Osnovni delec in Higgsov bozon · Poglej več »
Higgsovo polje
Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.
Novo!!: Osnovni delec in Higgsovo polje · Poglej več »
Hironari Mijazava
Hironari Mijazava (宮沢 弘成 Miyazawa Hironari), japonski fizik, * 1927, Tokio, Japonska, † 2023.
Novo!!: Osnovni delec in Hironari Mijazava · Poglej več »
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Novo!!: Osnovni delec in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Osnovni delec in James Chadwick · Poglej več »
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Novo!!: Osnovni delec in Janez Strnad · Poglej več »
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Novo!!: Osnovni delec in John Stewart Bell · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Osnovni delec in Joseph John Thomson · Poglej več »
Julius Plücker
Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.
Novo!!: Osnovni delec in Julius Plücker · Poglej več »
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Novo!!: Osnovni delec in Kaluza-Kleinova teorija · Poglej več »
Kiralnost (fizika)
Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.
Novo!!: Osnovni delec in Kiralnost (fizika) · Poglej več »
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Novo!!: Osnovni delec in Koideova enačba · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Osnovni delec in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Osnovni delec in Kozmični žarki · Poglej več »
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Novo!!: Osnovni delec in Kršitev simetrije CP · Poglej več »
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Novo!!: Osnovni delec in Kvantna fluktuacija · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Osnovni delec in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Novo!!: Osnovni delec in Kvantna teorija polja · Poglej več »
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Novo!!: Osnovni delec in Kvantno število · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Osnovni delec in Kvark · Poglej več »
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Novo!!: Osnovni delec in Kvark b · Poglej več »
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Novo!!: Osnovni delec in Kvark c · Poglej več »
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Osnovni delec in Kvark d · Poglej več »
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Novo!!: Osnovni delec in Kvark s · Poglej več »
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Novo!!: Osnovni delec in Kvark t · Poglej več »
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Osnovni delec in Kvark u · Poglej več »
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Novo!!: Osnovni delec in Lepton · Poglej več »
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Novo!!: Osnovni delec in Lepton tau · Poglej več »
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Novo!!: Osnovni delec in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie · Poglej več »
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Novo!!: Osnovni delec in Machovo načelo · Poglej več »
Makoto Kobajaši (fizik)
Makoto Kobajaši (Kobayashi Makoto), japonski fizik, * 7. april 1944, Nagoja, Japonska.
Novo!!: Osnovni delec in Makoto Kobajaši (fizik) · Poglej več »
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Novo!!: Osnovni delec in Mariner 2 · Poglej več »
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Mark Kac · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Osnovni delec in Mehanika · Poglej več »
Mikročrna luknja
Míkročŕna lúknja ali kvantnomehanska čŕna lúknja je majhna črna luknja, pri kateri imajo kvantnomehanski pojavi pomembno vlogo.
Novo!!: Osnovni delec in Mikročrna luknja · Poglej več »
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Novo!!: Osnovni delec in Mion · Poglej več »
Mitja Rosina
Mitja Rosina, slovenski fizik, * 3. maj 1935, Ljubljana.
Novo!!: Osnovni delec in Mitja Rosina · Poglej več »
Močna jedrska sila
Mòčna jêdrska síla ali mòčna interákcija (izraz interakcija je natančnejši), tudi bárvna síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Osnovni delec in Močna jedrska sila · Poglej več »
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Novo!!: Osnovni delec in Mol (enota) · Poglej več »
Murray Gell-Mann
Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.
Novo!!: Osnovni delec in Murray Gell-Mann · Poglej več »
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Novo!!: Osnovni delec in Načelo komplementarnosti · Poglej več »
Načelo nedoločenosti
Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.
Novo!!: Osnovni delec in Načelo nedoločenosti · Poglej več »
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Novo!!: Osnovni delec in Naseljivi planet · Poglej več »
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Novo!!: Osnovni delec in Nastanek para · Poglej več »
Negativna energija
Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.
Novo!!: Osnovni delec in Negativna energija · Poglej več »
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Novo!!: Osnovni delec in Negotovost · Poglej več »
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Novo!!: Osnovni delec in Nerazločljiva delca · Poglej več »
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Novo!!: Osnovni delec in Nevtrino · Poglej več »
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Nikola Tesla · Poglej več »
Nukleon
kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.
Novo!!: Osnovni delec in Nukleon · Poglej več »
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Novo!!: Osnovni delec in Okus (fizika) · Poglej več »
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Novo!!: Osnovni delec in Osnovna sila · Poglej več »
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Novo!!: Osnovni delec in Ozračje · Poglej več »
Parton
Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.
Novo!!: Osnovni delec in Parton · Poglej več »
Paulijeva matrika
Páulijeve matríke so množica 2 × 2 kompleksnih hermitskih matrik, ki jih je leta 1927 uvedel Wolfgang Ernst Pauli: \sigma_1.
Novo!!: Osnovni delec in Paulijeva matrika · Poglej več »
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Novo!!: Osnovni delec in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Osnovni delec in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »
Peter Ware Higgs
Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.
Novo!!: Osnovni delec in Peter Ware Higgs · Poglej več »
Pierre Victor Auger
Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.
Novo!!: Osnovni delec in Pierre Victor Auger · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Osnovni delec in Planckova konstanta · Poglej več »
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Novo!!: Osnovni delec in Podatomski delec · Poglej več »
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Novo!!: Osnovni delec in Poissonova pega · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Osnovni delec in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Novo!!: Osnovni delec in Pot · Poglej več »
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Novo!!: Osnovni delec in Potovanje v času · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Osnovni delec in Prasevanje · Poglej več »
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Novo!!: Osnovni delec in Prožno sipanje · Poglej več »
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Novo!!: Osnovni delec in Program Mariner · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Osnovni delec in Proton · Poglej več »
Protonij
Protonij imenujemo vezano stanje protona in njegovega antidelca antiprotona.
Novo!!: Osnovni delec in Protonij · Poglej več »
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Novo!!: Osnovni delec in Računska kemija · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Osnovni delec in Radioaktivnost · Poglej več »
Razpadni čas
Razpádni čás (tudi srednji življenjski čas, označba \tau\) je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na 1/e\, začetne vrednosti, pri čemer je e\, osnova naravnega logaritma.
Novo!!: Osnovni delec in Razpadni čas · Poglej več »
Resonanca
Resonánca je fizikalni pojav, kjer nihajoč sistem oziroma zunanja sila povzroči, da začne drug sistem nihati z večjo amplitudo.
Novo!!: Osnovni delec in Resonanca · Poglej več »
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Richard Phillips Feynman · Poglej več »
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Novo!!: Osnovni delec in Riemannova sfera · Poglej več »
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Novo!!: Osnovni delec in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Novo!!: Osnovni delec in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »
Samo Stanič
Samo Stanič, slovenski fizik in pedagog, * 10. marec 1969, Ljubljana.
Novo!!: Osnovni delec in Samo Stanič · Poglej več »
Satjendra Nat Bose
Satjendra Nat Bose, indijski fizik in matematik, * 1. januar 1894, Kalkuta, Indija, † 4. februar 1974, Kalkuta.
Novo!!: Osnovni delec in Satjendra Nat Bose · Poglej več »
Schrödingerjeva mačka
Schrödingerjeva mačka čaka na usodo Schrödingerjeva máčka nastopa v navidez paradoksalnem miselnem preskusu v kvantni mehaniki.
Novo!!: Osnovni delec in Schrödingerjeva mačka · Poglej več »
Seth Neddermeyer
Seth Henry Neddermeyer, ameriški fizik, * 16. september 1907, Richmond, Michigan, ZDA, † 29. januar 1988, Seattle, Washington, ZDA.
Novo!!: Osnovni delec in Seth Neddermeyer · Poglej več »
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Novo!!: Osnovni delec in Seznam delcev · Poglej več »
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Novo!!: Osnovni delec in Seznam filozofskih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Osnovni delec in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Novo!!: Osnovni delec in Sipanje · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Osnovni delec in Snov · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Osnovni delec in Spin · Poglej več »
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Novo!!: Osnovni delec in Standardni model · Poglej več »
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Novo!!: Osnovni delec in Statistična mehanika · Poglej več »
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Novo!!: Osnovni delec in Stephen Hawking · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: Osnovni delec in Supertekočnost · Poglej več »
Tachyon: The Fringe
Tachyon: The Fringe (okrajšava TTF) je vesoljska bojna simulacija razvijalca in založnika NovaLogic.
Novo!!: Osnovni delec in Tachyon: The Fringe · Poglej več »
Tahion
Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.
Novo!!: Osnovni delec in Tahion · Poglej več »
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Novo!!: Osnovni delec in Taksonomija · Poglej več »
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Novo!!: Osnovni delec in Temni foton · Poglej več »
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Novo!!: Osnovni delec in Teorija superstrun · Poglej več »
Toplotno sevanje
vidne svetlobe je od 380 do 750 nm. infrardečo kamero (glej termografija). Toplotno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastane pri toplotnem gibanju nabitih delcev v snovi.
Novo!!: Osnovni delec in Toplotno sevanje · Poglej več »
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Novo!!: Osnovni delec in Trk · Poglej več »
Trkalnik
Trkalnik je naprava, ki omogoča vsaj dvema usmerjenima curkoma osnovnih ali podatomskih delcev (v nekaterih primerih tudi ionov, curka sta lahko tudi iz različnih vrst delcev), da se z veliko energijo zaletita drug v drugega.
Novo!!: Osnovni delec in Trkalnik · Poglej več »
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Novo!!: Osnovni delec in Uklon · Poglej več »
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Novo!!: Osnovni delec in Uklon elektronov · Poglej več »
Uklon nevtronov
Uklon nevtronov je možen zaradi valovne narave nevtronov.
Novo!!: Osnovni delec in Uklon nevtronov · Poglej več »
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Novo!!: Osnovni delec in Umeritveni bozon · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Osnovni delec in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Novo!!: Osnovni delec in Valovna funkcija · Poglej več »
Valovni paket
Valovni paket. Valovni paket je kratek prostorsko in časovno omejen sistem valovanja, ki potuje kot enota.
Novo!!: Osnovni delec in Valovni paket · Poglej več »
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Novo!!: Osnovni delec in Van Allenovi sevalni pasovi · Poglej več »
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Novo!!: Osnovni delec in Veliki hadronski trkalnik · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Osnovni delec in Vesolje · Poglej več »
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Novo!!: Osnovni delec in Vesoljski observatorij · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Osnovni delec in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Vpliv kajenja tobaka na zdravje
Cigareta je najpogostejša metoda vdihavanja tobačnega dima. Že dolgo časa so znane škodljive posledice kajenja tobaka za zdravje.
Novo!!: Osnovni delec in Vpliv kajenja tobaka na zdravje · Poglej več »
Vrh (fizika)
Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Osnovni delec in Vrh (fizika) · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Osnovni delec in Vztrajnost · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Osnovni delec in Weylova enačba · Poglej več »
Wignerjev prijatelj
Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).
Novo!!: Osnovni delec in Wignerjev prijatelj · Poglej več »
William George Unruh
William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.
Novo!!: Osnovni delec in William George Unruh · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Osnovni delec in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
2012
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Osnovni delec in 2012 · Poglej več »
23. april
23.
Novo!!: Osnovni delec in 23. april · Poglej več »
Preusmerja sem:
Elementarni delec, Osnovni delci.
