Hitreje kot brskalnik!
181 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Al-Biruni, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Anaksimander, Anatolij Arkadijevič Blagonravov, Anton Ambschel, Anton Kuhelj, Arhit, Augustin Louis Cauchy, Žilavost, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Četverec gibalne količine, Črna luknja, Émilie du Châtelet, Bar (enota), Bertrandov izrek, Brezrazsežna količina, Cerkniško jezero, Christian Otto Mohr, Coulombov zakon, Dinamika, Drago Bajc, Dušan Avsec, Egon Zakrajšek, Električna energija, Elektrooptični pojav, Elektrostatika, Elektrotehnika, Enakomerno gibanje, Ervin Prelog, Eulerjevi koti, Ferdinand Verbiest, Fizika, Fjodor Aleksandrovič Bredihin, Fonograf, Fotografija, Franc Anton von Steinberg, Franc Kosel, Franc Tomšič, Francesco Maurolico, Frederick Winslow Taylor, Gabriel Gruber, Galilejeva transformacija, Gaspard de Prony, Gemin, George Green, Gerolamo Cardano, Giovanni Alfonso Borelli, Giovanni Ceva, ..., Gradbeništvo, Harmonični oscilator, Herbert Goldstein, Hermann Günther Grassmann, Heron, Hodograf, Ignacij Klemenčič, Igor Emri, Inercialni opazovalni sistem, International Watch Company, Ireverzibilna sprememba, Isaac Asimov, Isaac Newton, Jacobus Cornelius Kapteyn, James Nasmyth, Janez Strnad, Jean-Daniel Colladon, Jean-Victor Poncelet, Jesse Douglas, Jevgenij Mihajlovič Lifšic, Jožef Stefan, Joseph-Louis de Lagrange, Jurij Vega, Kinematika, Kinetika, Kineziologija, Kitajski misijoni, Klančina, Klasična mehanika, Kognitivna analiza dela, Kombinatorika, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Konstruiranje, Konstrukcijsko jeklo, Krivo gibanje, Kroženje, Kvantna mehanika, Kvantno stanje, Kvazikristal, Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb, Lagrangeeva funkcija, Lazar Sime Rusov, Leonhard Euler, Louis Poinsot, Ludwig Prandtl, Marcellin Berthelot, Matematična fizika, Materiali z oblikovnim spominom, Matteo Ricci, Maurice Lévy, München, Medicina, Mehanik, Mehansko-matematična fakulteta v Moskvi, Mehatronika, Mi (črka), Mihail Vasiljevič Ostrogradski, Milan Fakin, Milutin Milanković, Miselni preizkus, Načelo, Načelo najmanjše akcije, Natezni preizkus, Nebesna mehanika, Newtonovi zakoni gibanja, NFPA 704, Ni (črka), Niccolò Zucchi, Niccolo Fontana Tartaglia, Nikolaj Jegorovič Žukovski, Norbert Straumann, Notranja energija, Nutacija, Opazovalni sistem, Orodje, PACS, Pafnuti Lvovič Čebišov, Papež Klemen XIV., Paskal, Pierre Duhem, Pierre-Simon Laplace, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pospešeno gibanje, Povlek prostora, Premo gibanje, Problem dveh teles, Prostor, Prostostna stopnja, Računska kemija, Radijski valovi, Reducirana masa, Relativistična masa, Renée Zellweger, Reverzibilna sprememba, Schrödingerjeva enačba, Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih funkcij, Seznam matematičnih vsebin, Sila, Siméon-Denis Poisson, Sistem enot CGS, Sofja Vasiljevna Kovalevska, Statika, Statistična mehanika, Steampunk, Sunek navora, Sunek sile, Taki al-Din, Tatomir Anđelić, Tehniška srednja šola, Ljubljana, Telo (fizika), Teoretična kemija, Termodinamski potencial, Tullio Levi-Civita, Ura na nihalo, Ustvarjalnost v organizaciji, Utežna funkcija, Variacijski račun, Veljko Milković, Viktor Jakovljevič Bunjakovski, Virialni izrek, Vladimir Vasiljevič Belecki, Vratna kljuka, Vztrajnost, William Rowan Hamilton, Zagozda, Zakoni termodinamike, Zgodovina letalstva, Znanost, 5. julij. Razširi indeks (131 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Novo!!: Mehanika in Adrien-Marie Legendre · Poglej več »
Al-Biruni
faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13. december 1048, Gasna, afganistanski Gasnavid, sedaj Gazni, Afganistan.
Novo!!: Mehanika in Al-Biruni · Poglej več »
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Mehanika in Aleksander Mihajlovič Ljapunov · Poglej več »
Anaksimander
Anaksimánder (Anaxímandros; tudi Aniksimander), starogrški filozof in astronom, * 609/610 pr. n. št. Milet, † 546 pr. n. št.
Novo!!: Mehanika in Anaksimander · Poglej več »
Anatolij Arkadijevič Blagonravov
Anatolij Arkadijevič Blagonravov, sovjetski general in akademik, * 1895, † 4. februar 1975.
Novo!!: Mehanika in Anatolij Arkadijevič Blagonravov · Poglej več »
Anton Ambschel
Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.
Novo!!: Mehanika in Anton Ambschel · Poglej več »
Anton Kuhelj
Anton Kuhelj, slovenski inženir, strokovnjak za mehaniko in strojništvo, * 11. november 1902, Opčine, † 31. julij 1980, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Anton Kuhelj · Poglej več »
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Novo!!: Mehanika in Arhit · Poglej več »
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Novo!!: Mehanika in Augustin Louis Cauchy · Poglej več »
Žilavost
Žílavost je lastnost materialov da se težko zlomijo, ko nanje delujejo zunanje sile.
Novo!!: Mehanika in Žilavost · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Mehanika in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Mehanika in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Četverec gibalne količine
Četvêrec gibálne kolíčine (oznaka Pμ) je v posebni teoriji relativnosti razširitev pojma gibalne količine, poznanega iz klasične mehanike.
Novo!!: Mehanika in Četverec gibalne količine · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Mehanika in Črna luknja · Poglej več »
Émilie du Châtelet
Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet, pogosto Émilie du Châtelet, francoska matematičarka in fizičarka, * 17. december 1706, Pariz, † 10. september 1749, Lunéville.
Novo!!: Mehanika in Émilie du Châtelet · Poglej več »
Bar (enota)
Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.
Novo!!: Mehanika in Bar (enota) · Poglej več »
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Novo!!: Mehanika in Bertrandov izrek · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Mehanika in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Cerkniško jezero
Cerkniško polje, prazno jezero Cerkniško jezero pozimi Franc Anton Steinberg - ribolov na Cerkniškem jezeru (olje na platnu, 1714) Poplava na Cerkniškem jezeru leta 2014 Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja).
Novo!!: Mehanika in Cerkniško jezero · Poglej več »
Christian Otto Mohr
Christian Otto Mohr, nemški gradbeni inženir, * 8. oktober 1835, Wesselburen, Nemčija, † 2. oktober 1918, Dresden, Nemčija.
Novo!!: Mehanika in Christian Otto Mohr · Poglej več »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Novo!!: Mehanika in Coulombov zakon · Poglej več »
Dinamika
Dinamika je veja mehanike, ki obravnava gibanje teles.
Novo!!: Mehanika in Dinamika · Poglej več »
Drago Bajc
Drago Bajc, slovenski fizik, * 28. november 1935, Trst, Kraljevina Italija, † 29. september 2020, Trst.
Novo!!: Mehanika in Drago Bajc · Poglej več »
Dušan Avsec
Dušan Avsec, slovenski inženir elektrotehnike, strokovnjak za mehaniko, hidromehaniko in preiskavo materialov, * 22. februar 1905, Ljubljana, † 31. oktober 1989, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Dušan Avsec · Poglej več »
Egon Zakrajšek
Egon Zakrajšek, slovenski matematik in računalnikar, * 7. julij 1941, Ljubljana, † 19. september 2002, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Egon Zakrajšek · Poglej več »
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Novo!!: Mehanika in Električna energija · Poglej več »
Elektrooptični pojav
Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.
Novo!!: Mehanika in Elektrooptični pojav · Poglej več »
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Novo!!: Mehanika in Elektrostatika · Poglej več »
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Novo!!: Mehanika in Elektrotehnika · Poglej več »
Enakomerno gibanje
Enakomérno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom ne spreminja ne po velikosti in ne po smeri, pospešek je torej enak nič.
Novo!!: Mehanika in Enakomerno gibanje · Poglej več »
Ervin Prelog
Ervin Prelog, slovenski inženir, * 23. september 1921, Bizeljska vas, † 1987.
Novo!!: Mehanika in Ervin Prelog · Poglej več »
Eulerjevi koti
Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.
Novo!!: Mehanika in Eulerjevi koti · Poglej več »
Ferdinand Verbiest
Oče Ferdinand Verbiest (poznan pod kitajskim imenom kot Nan Huajren), flamski jezuitski misijonar na Kitajskem za časa vladavine Čing, * 9. oktober 1623, Pittem, Tielt, Grofija Flandrija, Španska Nizozemska, † 28. januar 1688, Peking, Čingova vladavina Bil je izurjen "fac totum", tj.
Novo!!: Mehanika in Ferdinand Verbiest · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Mehanika in Fizika · Poglej več »
Fjodor Aleksandrovič Bredihin
Fjodor Aleksandrovič Bredihin, ruski astronom in astrofizik, * 8. december (26. november, ruski koledar) 1831, Mikolajiv (rusko Nikolajev), Hersonska gubernija, Ruski imperij (sedaj Ukrajina), † 14. maj (1. maj) 1904, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Mehanika in Fjodor Aleksandrovič Bredihin · Poglej več »
Fonograf
Edisonov fonograf Fonograf je mehanska naprava za snemanje zvoka.
Novo!!: Mehanika in Fonograf · Poglej več »
Fotografija
Fotografíja je tehnika trajnega zapisovanja slike na različne načine: kemično, mehansko ali digitalno.
Novo!!: Mehanika in Fotografija · Poglej več »
Franc Anton von Steinberg
Franc Anton Steinberg (Franz Anton von Steinberg (Stemberg), Franciscus Antonius de Steinberg), zemljemerec, kartograf, politehnik, rudar in slikar, * 28. oktober 1684, Kalec pri Zagorju, † 7. februar 1765, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Franc Anton von Steinberg · Poglej več »
Franc Kosel
Franc Kosel, slovenski strojni inženir, * 1. september 1943, Mišače.
Novo!!: Mehanika in Franc Kosel · Poglej več »
Franc Tomšič
Franc Tomšič, slovenski gradbeni inženir, * 28. avgust 1838, Trebnje, † 9. januar 1917, Zagreb.
Novo!!: Mehanika in Franc Tomšič · Poglej več »
Francesco Maurolico
Francesco Maurolico, italijanski matematik, fizik, astronom, duhovnik in menih, * 16. september 1494, Messina, Kraljevina Sicilija (sedaj Italija), † 21. ali 22. julij 1575, Messina.
Novo!!: Mehanika in Francesco Maurolico · Poglej več »
Frederick Winslow Taylor
Frederick Winslow Taylor, ameriški inženir in teoretik menedžmenta, * 20. marec 1856, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 21. marec 1915, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA.
Novo!!: Mehanika in Frederick Winslow Taylor · Poglej več »
Gabriel Gruber
Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.
Novo!!: Mehanika in Gabriel Gruber · Poglej več »
Galilejeva transformacija
Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.
Novo!!: Mehanika in Galilejeva transformacija · Poglej več »
Gaspard de Prony
Gaspard Clair François Marie Riche de Prony, francoski matematik in inženir, * 22. julij 1755, Chamelet, Beaujolais, Francija, † 29. julij 1839, Pariz.
Novo!!: Mehanika in Gaspard de Prony · Poglej več »
Gemin
Gemin (tudi Geminos) (Gemínos hó Ródios), starogrški astronom, matematik in filozof, * okoli 90 pr. n. št. (10 pr. n. št., 110 pr. n. št.), morda otok Rod, Grčija, † okoli 20. pr. n. št. (40 pr. n. št., 60).
Novo!!: Mehanika in Gemin · Poglej več »
George Green
George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.
Novo!!: Mehanika in George Green · Poglej več »
Gerolamo Cardano
Gerolamo Cardano, italijanski matematik, astronom, zdravnik, filozof, fizik, astrolog in kockar, * 24. september 1501, Pavia, Vojvodina Milano, danes Italija, † 21. september 1576, Rim.
Novo!!: Mehanika in Gerolamo Cardano · Poglej več »
Giovanni Alfonso Borelli
Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.
Novo!!: Mehanika in Giovanni Alfonso Borelli · Poglej več »
Giovanni Ceva
Giovanni Ceva, italijanski matematik in inženir, * 7. december 1647, Milano, Italija, † 15. junij 1734, Mantova.
Novo!!: Mehanika in Giovanni Ceva · Poglej več »
Gradbeništvo
Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.
Novo!!: Mehanika in Gradbeništvo · Poglej več »
Harmonični oscilator
Nedušeni sistem vzmeti in uteži kot preprosti harmonični oscilator Harmónični oscilátor je fizikalni sistem, ki niha okrog svoje ravnovesne lege tako, da nanj deluje sila, ki je premo sorazmerna odmiku od ravnovesne lege, in je usmerjena proti ravnovesni legi.
Novo!!: Mehanika in Harmonični oscilator · Poglej več »
Herbert Goldstein
Herbert Goldstein, ameriški fizik, * 26. junij 1922, Bronx, New York, New York, ZDA, † 12. januar 2005, New York.
Novo!!: Mehanika in Herbert Goldstein · Poglej več »
Hermann Günther Grassmann
Hermann Günther Grassmann (tudi Graßmann), nemški polihistor, fizik in neohumanist, * 15. april, 1809, Szcecin, Poljska, † 26. september 1877, Szcecin, Poljska.
Novo!!: Mehanika in Hermann Günther Grassmann · Poglej več »
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Novo!!: Mehanika in Heron · Poglej več »
Hodograf
gibalne količine. Hodográf (odōs – pot, tir, gibanje, premik, smer +: grāpho – pisati, rezljati, risati) je v (klasični) mehaniki zvezna krivulja (diagram), ki prikazuje vektorsko vizualno predstavitev gibanja telesa ali tekočine.
Novo!!: Mehanika in Hodograf · Poglej več »
Ignacij Klemenčič
von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.
Novo!!: Mehanika in Ignacij Klemenčič · Poglej več »
Igor Emri
Igor Emri, slovenski strojni inženir, * 22. maj 1952, Murska Sobota.
Novo!!: Mehanika in Igor Emri · Poglej več »
Inercialni opazovalni sistem
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.
Novo!!: Mehanika in Inercialni opazovalni sistem · Poglej več »
International Watch Company
International Watch Co. (poznana tudi kot IWC) je švicarski proizvajalec prestižnih mehanskih ur.
Novo!!: Mehanika in International Watch Company · Poglej več »
Ireverzibilna sprememba
Ìreverzibilna, nèpovračljíva, nèobrnljiva, ali nèpovrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega prehod v prvotnega ni več mogoč.
Novo!!: Mehanika in Ireverzibilna sprememba · Poglej več »
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.
Novo!!: Mehanika in Isaac Asimov · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Mehanika in Isaac Newton · Poglej več »
Jacobus Cornelius Kapteyn
Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: Mehanika in Jacobus Cornelius Kapteyn · Poglej več »
James Nasmyth
James Hall Nasmyth (tudi Nasmith), škotski inženir in ljubiteljski astronom, * 19. avgust 1808, Edinburgh, Škotska, † 7. maj 1890, London, Anglija.
Novo!!: Mehanika in James Nasmyth · Poglej več »
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Janez Strnad · Poglej več »
Jean-Daniel Colladon
Jean-Daniel Colladon, švicarski fizik, inženir in izumitelj, * 15. december 1802, Ženeva, † 30. junij 1893, Ženeva.
Novo!!: Mehanika in Jean-Daniel Colladon · Poglej več »
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Novo!!: Mehanika in Jean-Victor Poncelet · Poglej več »
Jesse Douglas
Jesse Douglas, ameriški matematik, * 3. julij 1897, New York, New York, ZDA, † 7. september 1965, New York.
Novo!!: Mehanika in Jesse Douglas · Poglej več »
Jevgenij Mihajlovič Lifšic
Jevgenij Mihajlovič Lifšic, ruski fizik, * 21. februar 1915, Harkov, Rusija, (sedaj Ukrajina), † 29. oktober 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Mehanika in Jevgenij Mihajlovič Lifšic · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Mehanika in Jožef Stefan · Poglej več »
Joseph-Louis de Lagrange
Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.
Novo!!: Mehanika in Joseph-Louis de Lagrange · Poglej več »
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Novo!!: Mehanika in Jurij Vega · Poglej več »
Kinematika
Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.
Novo!!: Mehanika in Kinematika · Poglej več »
Kinetika
Kinétika (kinesis - gibanje) ima več pomenov.
Novo!!: Mehanika in Kinetika · Poglej več »
Kineziologija
Gib levega zgornjega uda - odročenje Kineziologíja je veda o gibanju človeškega telesa in je del širše vede, ki jo imenujemo mehanika.
Novo!!: Mehanika in Kineziologija · Poglej več »
Kitajski misijoni
Kitajski misijoni so katoliški misijoni na Kitajskem.
Novo!!: Mehanika in Kitajski misijoni · Poglej več »
Klančina
Klančína ali klánec je v mehaniki ravna ploskev, nagnjena glede na vodoravnico za nek kot.
Novo!!: Mehanika in Klančina · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Mehanika in Klasična mehanika · Poglej več »
Kognitivna analiza dela
Kognitivna analiza dela je model, ki so ga razvili Rasmussen, Pejtersen in Goodstein (1994) z namenom usmerjanja oblikovanja tehnologije za uporabo na delovnem mestu na različnih delovnih področjih.
Novo!!: Mehanika in Kognitivna analiza dela · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Mehanika in Kombinatorika · Poglej več »
Konstantin Edvardovič Ciolkovski
vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str. 809 Konstantin Edvardovič Ciolkovski (rusko Константи́н Эдуа́рдович Циолко́вский), ruski matematik, fizik, letalski, raketni konstruktor, inženir, pedagog in pisatelj, * 17. september 1857, Iževskoje, Rjazanska gubernija, Ruski imperij (sedaj republika Udmurtija, Rusija), † 19. september 1935, Kaluga, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Mehanika in Konstantin Edvardovič Ciolkovski · Poglej več »
Konstruiranje
gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.
Novo!!: Mehanika in Konstruiranje · Poglej več »
Konstrukcijsko jeklo
Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.
Novo!!: Mehanika in Konstrukcijsko jeklo · Poglej več »
Krivo gibanje
Krívo gíbanje je takšno gibanje telesa, pri katerem opiše tir telesa krivuljo v prostoru.
Novo!!: Mehanika in Krivo gibanje · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Mehanika in Kroženje · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Mehanika in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantno stanje
Kvantno stanje je v kvantni mehaniki stanje, ki v popolnosti opisuje kvantni sistem.
Novo!!: Mehanika in Kvantno stanje · Poglej več »
Kvazikristal
Atomski model kvazikristala Ag-Al Kvázikristál je neperiodičen kristal.
Novo!!: Mehanika in Kvazikristal · Poglej več »
Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb
Z Lagrangeevimi enačbami je mogoče poiskati diferencialne enačbe, ki opisujejo obnašanje mehanskega sistema, prek energijskih konceptov.
Novo!!: Mehanika in Lagrangeeva formulacija gibalnih enačb · Poglej več »
Lagrangeeva funkcija
Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).
Novo!!: Mehanika in Lagrangeeva funkcija · Poglej več »
Lazar Sime Rusov
Lazar Sime Rusov,, srbski matematik, † 29. oktober 1928, Stari Vrbas, Kraljevina Jugoslavija (sedaj Vrbas, Srbija), * 22. november 2016.
Novo!!: Mehanika in Lazar Sime Rusov · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Mehanika in Leonhard Euler · Poglej več »
Louis Poinsot
Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.
Novo!!: Mehanika in Louis Poinsot · Poglej več »
Ludwig Prandtl
Ludwig Prandtl, nemški fizik, * 4. februar 1875, Freising, Nemčija, † 15. avgust, 1953, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Mehanika in Ludwig Prandtl · Poglej več »
Marcellin Berthelot
Pierre Eugène Marcellin Berthelot, francoski kemik in politik, * 25. oktober 1827, Pariz, Francija, † 18. marec 1907, Pariz, Francija.
Novo!!: Mehanika in Marcellin Berthelot · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Mehanika in Matematična fizika · Poglej več »
Materiali z oblikovnim spominom
Material z oblikovnim spominom je material, ki si zapomni svojo obliko.
Novo!!: Mehanika in Materiali z oblikovnim spominom · Poglej več »
Matteo Ricci
Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11. maj 1610, Peking, Kitajska (tedaj Mingova vladarska hiša).
Novo!!: Mehanika in Matteo Ricci · Poglej več »
Maurice Lévy
Maurice Lévy, francoski inženir, matematik in fizik, * 28. februar 1838, Ribeauvillé, Alzacija, Francija, † 30. september 1910, Pariz, Francija.
Novo!!: Mehanika in Maurice Lévy · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Mehanika in München · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Mehanika in Medicina · Poglej več »
Mehanik
Mehanik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju mehanike.
Novo!!: Mehanika in Mehanik · Poglej več »
Mehansko-matematična fakulteta v Moskvi
Mehansko-matematična fakulteta v Moskvi (механико-математического факультета МГУ им.) je javna fakulteta, ki ponuja študij mehanike ter matematike in deluje v sklopu Moskovske državne univerze; ustanovljena je bila leta 1933.
Novo!!: Mehanika in Mehansko-matematična fakulteta v Moskvi · Poglej več »
Mehatronika
Izraz mehatronika se je prvič pojavil pred približno štiridesetimi leti.
Novo!!: Mehanika in Mehatronika · Poglej več »
Mi (črka)
Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.
Novo!!: Mehanika in Mi (črka) · Poglej več »
Mihail Vasiljevič Ostrogradski
Mihail Vasiljevič Ostrogradski (Mihajlo Vasiljovič Ostrogradski), ruski matematik, mehanik in fizik ukrajinsko kozaškega rodu, * 24. september (12. september, ruski koledar) 1801, vas Pašenivka, Kobeljakški ujezd, Poltavska gubernija, Ruski imperij (sedaj Kozelščinski rajon, Poltavska oblast, Ukrajina), † 1. januar (20. december) 1862 (1861), Poltava, Ruski imperij (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Mehanika in Mihail Vasiljevič Ostrogradski · Poglej več »
Milan Fakin
Milan Fakin, slovenski gradbeni inženir, * 6. maj 1895, Pulj, † 16. julij 1973, Ljubljana.
Novo!!: Mehanika in Milan Fakin · Poglej več »
Milutin Milanković
Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).
Novo!!: Mehanika in Milutin Milanković · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Mehanika in Miselni preizkus · Poglej več »
Načelo
Načêlo ali princíp je zakon ali pravilo, ki mora biti, oziroma po navadi iz katerega mora slediti, ali naj bi sledilo, oziroma je neizogibna posledica nečesa, na primer zakonov narave ali načina, po katerem je izdelana naprava ali stroj.
Novo!!: Mehanika in Načelo · Poglej več »
Načelo najmanjše akcije
Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.
Novo!!: Mehanika in Načelo najmanjše akcije · Poglej več »
Natezni preizkus
Natezni preizkus je temeljni mehanski preizkus.
Novo!!: Mehanika in Natezni preizkus · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Mehanika in Nebesna mehanika · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Mehanika in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
NFPA 704
Diamant ognja NFPA 704 (tudi diamant ognja, nevarnostni diamant) je standard, ki ga je zasnovala ameriška Nacionalna požarnovarstvena organizacija (National Fire Protection Association) za hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje nevarnih snovi.
Novo!!: Mehanika in NFPA 704 · Poglej več »
Ni (črka)
Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.
Novo!!: Mehanika in Ni (črka) · Poglej več »
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Novo!!: Mehanika in Niccolò Zucchi · Poglej več »
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Novo!!: Mehanika in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »
Nikolaj Jegorovič Žukovski
Nikolaj Jegorovič Žukovski, ruski matematik in fizik, * 17. januar (5. januar, ruski koledar) 1847, vas Orehovo južno od Vladimirja, Vladimirska gubernija, Ruski imperij, † 17. marec 1921, Moskva.
Novo!!: Mehanika in Nikolaj Jegorovič Žukovski · Poglej več »
Norbert Straumann
Norbert Straumann, švicarski fizik, * 6. avgust 1936, Niedererlinsbach, Švica.
Novo!!: Mehanika in Norbert Straumann · Poglej več »
Notranja energija
Nótranja energíja (oznaka Wn in tudi U) je oblika energije, ki jo ima telo zaradi svojega stanja.
Novo!!: Mehanika in Notranja energija · Poglej več »
Nutacija
Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.
Novo!!: Mehanika in Nutacija · Poglej več »
Opazovalni sistem
Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.
Novo!!: Mehanika in Opazovalni sistem · Poglej več »
Orodje
Železniškem muzeju Slovenskih železnic Oródje je lahko preprosta naprava, ki zagotavlja mehansko korist pri opravljanju fizičnega dela.
Novo!!: Mehanika in Orodje · Poglej več »
PACS
PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.
Novo!!: Mehanika in PACS · Poglej več »
Pafnuti Lvovič Čebišov
Pafnuti Lvovič Čebišov, ruski matematik in mehanik, * 14. maj 1821, Okatovo, Kalužanska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 26. november 1894, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Mehanika in Pafnuti Lvovič Čebišov · Poglej več »
Papež Klemen XIV.
Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.
Novo!!: Mehanika in Papež Klemen XIV. · Poglej več »
Paskal
Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.
Novo!!: Mehanika in Paskal · Poglej več »
Pierre Duhem
Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.
Novo!!: Mehanika in Pierre Duhem · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Mehanika in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Mehanika in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500 · Poglej več »
Pospešeno gibanje
Pospešêno gíbanje je takšno gibanje, pri katerem se hitrost telesa s časom spreminja po velikosti ali po smeri, pospešek pa je različen od nič.
Novo!!: Mehanika in Pospešeno gibanje · Poglej več »
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Novo!!: Mehanika in Povlek prostora · Poglej več »
Premo gibanje
Prémo gíbanje je najpreprostejše gibanje, pri katerem se togo telo giblje po premici.
Novo!!: Mehanika in Premo gibanje · Poglej več »
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Novo!!: Mehanika in Problem dveh teles · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Mehanika in Prostor · Poglej več »
Prostostna stopnja
Prostostna stopnja se lahko nanaša na.
Novo!!: Mehanika in Prostostna stopnja · Poglej več »
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Novo!!: Mehanika in Računska kemija · Poglej več »
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Novo!!: Mehanika in Radijski valovi · Poglej več »
Reducirana masa
Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.
Novo!!: Mehanika in Reducirana masa · Poglej več »
Relativistična masa
Relativístična mása je količina, ki jo nekateri avtorji uvedejo pri obravnavi posebne teorije relativnosti, in je razširitev pojma mase, poznanega iz klasične mehanike.
Novo!!: Mehanika in Relativistična masa · Poglej več »
Renée Zellweger
Renée Kathleen Zellweger, ameriška filmska in televizijska igralka ter producentka, * 25. april 1969, Katy, Teksas, Združene države Amerike.
Novo!!: Mehanika in Renée Zellweger · Poglej več »
Reverzibilna sprememba
Reverzibílna, povračljíva, obrnljíva ali povrnljíva spremémba je prehod termodinamskega sistema v takšno stanje, iz katerega lahko preide nazaj v prvotno.
Novo!!: Mehanika in Reverzibilna sprememba · Poglej več »
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Novo!!: Mehanika in Schrödingerjeva enačba · Poglej več »
Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti
Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti.
Novo!!: Mehanika in Seznam ambasadorjev Republike Slovenije v znanosti · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Mehanika in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Novo!!: Mehanika in Seznam matematičnih funkcij · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Mehanika in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Mehanika in Sila · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Mehanika in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Novo!!: Mehanika in Sistem enot CGS · Poglej več »
Sofja Vasiljevna Kovalevska
Sofja Vasiljevna Kovalevska, rojena Korvin-Krukovska (Корвин-Круковская), ruska matematičarka, pisateljica in borka za ženske pravice, * 15. januar (3. januar, ruski koledar) 1850, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 10. februar 1891, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Mehanika in Sofja Vasiljevna Kovalevska · Poglej več »
Statika
Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.
Novo!!: Mehanika in Statika · Poglej več »
Statistična mehanika
Statístična mehánika obravnava isto področje kot termodinamika, vendar z mikroskopske plati.
Novo!!: Mehanika in Statistična mehanika · Poglej več »
Steampunk
''Dvajset tisoč milj pod morjem'' Steampunk je kulturno gibanje, ki se je v 80.
Novo!!: Mehanika in Steampunk · Poglej več »
Sunek navora
Súnek navòra (v tujih virih oznaka I) je v mehaniki količina, ki spremeni vrtilno količino krožečega telesa.
Novo!!: Mehanika in Sunek navora · Poglej več »
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Novo!!: Mehanika in Sunek sile · Poglej več »
Taki al-Din
Taki al-Din Mohamed ibn Ma'ruf al-Šami al-Asadi (arabsko تقي الدين محمد بن معروف الشامي السعدي, turško Takijuddin), osmansko-turški ali arabski polihistor, znanstvenik, astronom, astrolog, inženir, izumitelj, urar, fizik, matematik, botanik, zoolog, farmacevt, zdravnik, kadi, filozof, teolog in učitelj, * 1526, Damask, Sirija, † 1585, Istanbul, Osmansko cesarstvo (danes Turčija).
Novo!!: Mehanika in Taki al-Din · Poglej več »
Tatomir Anđelić
Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.
Novo!!: Mehanika in Tatomir Anđelić · Poglej več »
Tehniška srednja šola, Ljubljana
Tehniška srednja šola (kratica TSŠ) je bila šola na Aškerčevi 1 v Ljubljani, ki je pod različnimi imeni delovala od leta 1920 do okoli 2000.
Novo!!: Mehanika in Tehniška srednja šola, Ljubljana · Poglej več »
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Novo!!: Mehanika in Telo (fizika) · Poglej več »
Teoretična kemija
Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.
Novo!!: Mehanika in Teoretična kemija · Poglej več »
Termodinamski potencial
Termodinámski potenciál je takšna termodinamska spremenljivka, definirana tako, da je njen odvod po prostornini nasprotno enak tlaku.
Novo!!: Mehanika in Termodinamski potencial · Poglej več »
Tullio Levi-Civita
Tullio Levi-Civita, italijanski matematik, * 29. marec 1873, Padova, Italija, † 29. december 1941, Rim.
Novo!!: Mehanika in Tullio Levi-Civita · Poglej več »
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Novo!!: Mehanika in Ura na nihalo · Poglej več »
Ustvarjalnost v organizaciji
Ustvarjálnost v organizácijah je proces, temelječ na ustvarjalnem logičnem mišljenju.
Novo!!: Mehanika in Ustvarjalnost v organizaciji · Poglej več »
Utežna funkcija
Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.
Novo!!: Mehanika in Utežna funkcija · Poglej več »
Variacijski račun
Variacíjski račún je področje matematične analize, ki obravnava ekstreme določenih integralov.
Novo!!: Mehanika in Variacijski račun · Poglej več »
Veljko Milković
Veljko Milković (srbsko Вељко Милковић), * 13. november 1949, Subotica, FLRJ.
Novo!!: Mehanika in Veljko Milković · Poglej več »
Viktor Jakovljevič Bunjakovski
Viktor Jakovljevič Bunjakovski, ruski matematik Ukrajinskega porekla, * 15. december (3. december, ruski koledar) 1804, Bar, Podolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Viniška oblast, Ukrajina), † 12. december (30. november), 1889, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Mehanika in Viktor Jakovljevič Bunjakovski · Poglej več »
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Novo!!: Mehanika in Virialni izrek · Poglej več »
Vladimir Vasiljevič Belecki
Vladimir Vasiljevič Belecki, ruski fizik in matematik, * 2. maj 1930, Irkutsk Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 20. julij 2017, Moskva.
Novo!!: Mehanika in Vladimir Vasiljevič Belecki · Poglej več »
Vratna kljuka
Preprosta moderna vratna kljuka (ZDA). Vratna kljuka je pritrjen mehanizem, ki služi za odpiranje ter zapiranje vrat.
Novo!!: Mehanika in Vratna kljuka · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Mehanika in Vztrajnost · Poglej več »
William Rowan Hamilton
Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.
Novo!!: Mehanika in William Rowan Hamilton · Poglej več »
Zagozda
Prikaz načela delovanja zagozde Sekira s širokokotno zagozdo za cepljenje hlodov Zagozda (tudi klin) je v mehaniki enostavna naprava, običajno v obliki tristrane prizme.
Novo!!: Mehanika in Zagozda · Poglej več »
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Novo!!: Mehanika in Zakoni termodinamike · Poglej več »
Zgodovina letalstva
Ikar in Dedal, Charles Paul Landon, olje na platnu, 1799. Razstavljeno letalo v Tehničnem muzeju v Pragi, ki je imelo namesto koles za pristajanje smuči Zgodovina letalstva obravnava razvoj mehanskih naprav za letenje, od zgodnjih jadralnih letal in zmajev do zrakoplovov težjih od zraka z lastnim pogonom, letal z nadzvočno hitrostjo in vesoljskih plovil.
Novo!!: Mehanika in Zgodovina letalstva · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Mehanika in Znanost · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: Mehanika in 5. julij · Poglej več »
Preusmerja sem:
Newtonska mehanika, Teoretična mehanika.
