Hitreje kot brskalnik!
29 odnosi: Amonijev cianat, Anilin, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Boltzmannova konstanta, Diferencialna enačba, Einsteinov zapis, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Elipsometrija, Erwin Schrödinger, Friedrich Hasenöhrl, Jožef Stefan, Johann Tobias Mayer, Konstanta fine strukture, Marian Smoluchowski, Max Planck, Mileva Marić, Otto Halpern, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Paul Gerber, Planckov zakon, Quinckejeva cev, Rudolf Seeliger, Sevalni tlak, Seznam fizikalnih vsebin, Stefan-Boltzmannov zakon, Stefanova enačba, Uvod v kvantno mehaniko, Virialni izrek.
Amonijev cianat
Chemical compound Amonijev cianat je anorganska spojina s formulo +-.
Novo!!: Annalen der Physik in Amonijev cianat · Poglej več »
Anilin
Anilin, fenilamin ali aminobenzen je organska spojina s kemijsko formulo C6H5NH2.
Novo!!: Annalen der Physik in Anilin · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Annalen der Physik in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Annalen der Physik in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Annalen der Physik in Diferencialna enačba · Poglej več »
Einsteinov zapis
Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.
Novo!!: Annalen der Physik in Einsteinov zapis · Poglej več »
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Novo!!: Annalen der Physik in Einsteinova konstanta · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Annalen der Physik in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Elipsometrija
500x500px Elipsometríja je ena najbolj točnih nedestruktivnih optičnih metod za določanje optičnih značilnosti tankih plasti ali vrhnih slojev večplastnih snovi.
Novo!!: Annalen der Physik in Elipsometrija · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Annalen der Physik in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Friedrich Hasenöhrl
Solvayevem kongresu leta 1911 Friedrich (Fritz Victor Franz) Hasenöhrl, avstrijski fizik in častnik, * 30. november 1874, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 7. oktober 1915, Vielgereuth (sedaj Folgaria), Welschtirol (sedaj Trento), Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Annalen der Physik in Friedrich Hasenöhrl · Poglej več »
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Novo!!: Annalen der Physik in Jožef Stefan · Poglej več »
Johann Tobias Mayer
Johann Tobias Mayer, nemški fizik in matematik, * 5. maj 1752, Marbach na Neckarju, Württemberg, Nemčija, † 30. november 1830, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Annalen der Physik in Johann Tobias Mayer · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Annalen der Physik in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Marian Smoluchowski
Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.
Novo!!: Annalen der Physik in Marian Smoluchowski · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Annalen der Physik in Max Planck · Poglej več »
Mileva Marić
Mileva Marić, srbska matematičarka, prva žena Alberta Einsteina, * 19. december 1875, Titel, † 4. avgust 1948, Zürich.
Novo!!: Annalen der Physik in Mileva Marić · Poglej več »
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Novo!!: Annalen der Physik in Otto Halpern · Poglej več »
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Annalen der Physik in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Novo!!: Annalen der Physik in Paul Gerber · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Annalen der Physik in Planckov zakon · Poglej več »
Quinckejeva cev
Shematični prikaz Quinckejeve cevi Quinckejeva cév je cev za merjenje valovne dolžine zvoka.
Novo!!: Annalen der Physik in Quinckejeva cev · Poglej več »
Rudolf Seeliger
Rudolf Karl Hans Seeliger, nemški fizik, * 12. november 1886, Bogenhausen pri Münchnu, † 20. januar 1965, Greifswald.
Novo!!: Annalen der Physik in Rudolf Seeliger · Poglej več »
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Novo!!: Annalen der Physik in Sevalni tlak · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Annalen der Physik in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Annalen der Physik in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Stefanova enačba
Stefanova enačba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od različnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.
Novo!!: Annalen der Physik in Stefanova enačba · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Annalen der Physik in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Virialni izrek
Viriálni izrèk v mehaniki predpisuje splošno enačbo, ki povezuje časovno povprečje skupne kinetične energije \left\langle T \right\rangle stabilnega sistema z N delci, omejenimi s potencialnimi silami, s skupno potencialno energijo \left\langle V_ \right\rangle, kjer lomljeni oklepaji predstavljajo časovno povprečje dane količine.
Novo!!: Annalen der Physik in Virialni izrek · Poglej več »
Preusmerja sem:
Annalen der Physik und Chemie.
