Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štefan Dušan

Index Štefan Dušan

Štefan Uroš IV.

Kazalo

  1. 110 odnosi: Albanci, Albanija, Andronik III. Paleolog, Avstro-Ogrska, Španci, Štefan Dragutin, Štefan II. Kotromanić, Štefan Uroš I., Štefan Uroš V., Štefan Vladislav II., Šumadija, Čehi, Balkan, Bari, Beneška republika, Beograd, Berane, Bolgari, Bosna, Cetina, Civilno pravo, Corpus juris civilis, Dalmacija, De iure - de facto, Despot (dvorni naslov), Donava, Dušanov zakonik, Dubrovniška republika, Dunaj, Duvno, Edvard VII. Britanski, Epir, Etolija, Evropa, Gaj Julij Cezar, Grščina, Grki, Halkidika, Hilandar, Ilija Garašanin, Imotski, Islam, Ivan Aleksander, Ivan V. Paleolog, Ivan VI. Kantakuzen, Jadransko morje, Jeruzalem, Karel I. Ogrski, Karel IV. Luksemburški, Kazensko pravo, ... Razširi indeks (60 več) »

Albanci

evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.

Poglej Štefan Dušan in Albanci

Albanija

Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Štefan Dušan in Albanija

Andronik III. Paleolog

Andronik III.

Poglej Štefan Dušan in Andronik III. Paleolog

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Štefan Dušan in Avstro-Ogrska

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Poglej Štefan Dušan in Španci

Štefan Dragutin

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.

Poglej Štefan Dušan in Štefan Dragutin

Štefan II. Kotromanić

Štefan II.

Poglej Štefan Dušan in Štefan II. Kotromanić

Štefan Uroš I.

Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.

Poglej Štefan Dušan in Štefan Uroš I.

Štefan Uroš V.

Štefan Uroš V. Nemanjić (srbsko Стефан Урош V/Stefan Uroš V), znan tudi kot Uroš Nemočni (srbsko Урош Нејаки/Uroš Nejaki) je bil drugi cesar (car) Srbskega cesarstva, ki je vladal od leta 1355 do 1371.

Poglej Štefan Dušan in Štefan Uroš V.

Štefan Vladislav II.

Štefan Vladislav II.

Poglej Štefan Dušan in Štefan Vladislav II.

Šumadija

Šumadíja (Šumàdija) je pokrajina v osrednjem delu Srbije.

Poglej Štefan Dušan in Šumadija

Čehi

Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).

Poglej Štefan Dušan in Čehi

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Štefan Dušan in Balkan

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Poglej Štefan Dušan in Bari

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Štefan Dušan in Beneška republika

Beograd

Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).

Poglej Štefan Dušan in Beograd

Berane

Berane (izvirno Беране) je mesto v severovzhodnem kotu Črne gore z okoli 12.000 prebivalci, ki je upravno središče občine Berane, pa tudi sedež istoimenske eparhije Srbske pravoslavne cerkve, ki obsega jugovzhodni del Sandžaka.

Poglej Štefan Dušan in Berane

Bolgari

right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.

Poglej Štefan Dušan in Bolgari

Bosna

Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.

Poglej Štefan Dušan in Bosna

Cetina

Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.

Poglej Štefan Dušan in Cetina

Civilno pravo

Civilno pravo je pravo odnosov med zasebniki.

Poglej Štefan Dušan in Civilno pravo

Corpus juris civilis

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Corpus iuris civilis (latinsko zakonik civilnega prava) je zbirka pravnih dokumentov, ki je nastala med 529 in 534 po ukazu Justinijana I., cesarja Bizanca.

Poglej Štefan Dušan in Corpus juris civilis

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Poglej Štefan Dušan in Dalmacija

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Štefan Dušan in De iure - de facto

Despot (dvorni naslov)

Despot (grško δεσπότης, gospod, gospodar) je bil visok bizantinski dvorni naslov, rezerviran za zete vladajočih cesarjev, ki je sprva pomenil cesarjevega zakonitega naslednika.

Poglej Štefan Dušan in Despot (dvorni naslov)

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Štefan Dušan in Donava

Dušanov zakonik

Dušanov zakonik je najpomembnejši zakonik srednjeveške fevdalne Srbije, sprejet leta 1349 na skupščini v Skopju.

Poglej Štefan Dušan in Dušanov zakonik

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Poglej Štefan Dušan in Dubrovniška republika

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Štefan Dušan in Dunaj

Duvno

Duvno je naselje v Hercegbosanski županiji v Bosni in Hercegovini na Duvanjskem polju.

Poglej Štefan Dušan in Duvno

Edvard VII. Britanski

Edvard VII., kralj Združenega kraljestva Velike Britanije in Irske, * 9. november 1841, † 6. maj 1910.

Poglej Štefan Dušan in Edvard VII. Britanski

Epir

Zemljevid antičnega Epirja Epir (grško: Ήπειρος, Ípiros, kar pomeni »celina«) je pokrajina ob obali Jonskega morja v severozahodni Grčiji in južni Albaniji.

Poglej Štefan Dušan in Epir

Etolija

Karta antične Etolije Etolija (Aitolia), gorata grška pokrajina na severni obali Korintskega zaliva, del sedanje grške prefekture Etolija-Akarnanija.

Poglej Štefan Dušan in Etolija

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Štefan Dušan in Evropa

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Štefan Dušan in Gaj Julij Cezar

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Štefan Dušan in Grščina

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Štefan Dušan in Grki

Halkidika

Halkidika (grško, Halkidikí) je polotok in upravna enota pokrajine Osrednja Makedonija v severni Grčiji.

Poglej Štefan Dušan in Halkidika

Hilandar

Samostan Hilandar (srbsko Манастир Хиландар, Manastir Hilandar, grško, Moní Chilandaríou) je eden od dvajsetih pravoslavnih samostanov na gori Atos v Grčiji.

Poglej Štefan Dušan in Hilandar

Ilija Garašanin

Ilija Garašanin rojen kot Ilija Savić, srbski častnik in politik, * 28. januar (16. januar po julijanskem koledarju) 1812, Garaši, Srbija, † 28. junij (16. junij po julijanskem koledarju) 1874, Beograd.

Poglej Štefan Dušan in Ilija Garašanin

Imotski

Imotski je mesto in občina s statusom mesta (Grad Imotski) na Hrvaškem v bližini bosansko-hercegovske meje, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Štefan Dušan in Imotski

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Štefan Dušan in Islam

Ivan Aleksander

Ivan Aleksander (bolgarsko Иван Александър, Ivan Aleksandǎr) je bil bolgarski cesar, ki je vladal od leta 1331 do 1371,Lalkov, Rulers of Bulgaria, str.

Poglej Štefan Dušan in Ivan Aleksander

Ivan V. Paleolog

Ivan V. Paleolog (grško, Iōannēs V Palaiologos) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal v letih 1341-1376 in 1379-1391, * 18. junij 1332, Didimotika, Bizantinsko cesarstvo, † 16. februar 1391, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Štefan Dušan in Ivan V. Paleolog

Ivan VI. Kantakuzen

Ivan VI.

Poglej Štefan Dušan in Ivan VI. Kantakuzen

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Štefan Dušan in Jadransko morje

Jeruzalem

Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.

Poglej Štefan Dušan in Jeruzalem

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Poglej Štefan Dušan in Karel I. Ogrski

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Poglej Štefan Dušan in Karel IV. Luksemburški

Kazensko pravo

Kazensko pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije.

Poglej Štefan Dušan in Kazensko pravo

Klis

Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.

Poglej Štefan Dušan in Klis

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.

Poglej Štefan Dušan in Knin

Konavle

Konavle so majhna pokrajina in občina s 8627 prebivalci (2021) jugovzhodno od Dubrovnika na skrajnem jugu Hrvaške.

Poglej Štefan Dušan in Konavle

Korintski zaliv

Korintski zaliv (grško Κορινθιακός Kόλπος, Korinthiakόs Kόlpos) je globoka zajeda v Jonskem morju, ki ločuje Peloponez od zahodne celinske Grčije.

Poglej Štefan Dušan in Korintski zaliv

Kotor

Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.

Poglej Štefan Dušan in Kotor

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Štefan Dušan in Križarske vojne

Krka (Hrvaška)

Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.

Poglej Štefan Dušan in Krka (Hrvaška)

Kuga

Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.

Poglej Štefan Dušan in Kuga

Lazar Hrebeljanović

Kraljestvo kneza Lazarja v 14. stoletju. Stefan Lazar Hrebeljanović, poznan tudi kot knez Lazar in sveti car Lazar (srbsko Стефан Лазар Хребељановић), srbski knez, vladar Moravske Srbije, legendarni srbski narodni junak in svetnik Srbske pravoslavne cerkve, * 1329, Prilepac, Kosovo, † 28.

Poglej Štefan Dušan in Lazar Hrebeljanović

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Štefan Dušan in Ludvik I. Ogrski

Meniška skupnost na gori Atos

Atos (grško, Áthos) je gora in polotok v severovzhodni Grčiji in pomembno središče vzhodnega pravoslavnega meništva.

Poglej Štefan Dušan in Meniška skupnost na gori Atos

Metropolit

Metropolit je škof rimskokatoliške ali pravoslavne Cerkve, ki mu je zaupano vodenje cerkvene pokrajine ali metropolije.

Poglej Štefan Dušan in Metropolit

Moskva

Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.

Poglej Štefan Dušan in Moskva

Nadškof

Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.

Poglej Štefan Dušan in Nadškof

Nadškofija

Nadškofija je škofija, ki je bila povzdignjena zaradi pomembnosti (velikosti, zgodovinskih razlogov ipd.) in jo sestavlja več škofij.

Poglej Štefan Dušan in Nadškofija

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Poglej Štefan Dušan in Nemanjići

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Poglej Štefan Dušan in Nemci

Nomokanon Svetega Save

Zakonopravilo svetega Save, Iloviški prepis iz leta 1262 Nomokanon Svetega Save (iz grškega nomos – civilni zakon in kanon – cerkveni zakon), srbsko Zakonopravilo, Krmčija ali Nomokanon, je zbornik bizantinskih cerkvenih in civilnih predpisov, ki jih je za srbske razmere priredil sveti Sava na začetku 13.

Poglej Štefan Dušan in Nomokanon Svetega Save

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Štefan Dušan in Ogrska

Ohrid

Ohrid Ohrid (makedonsko: Охрид) je mesto v Severni Makedoniji, na severovzhodni obali Ohridskega jezera in je središče Ohridske regije, ter sedež istoimenske občine.

Poglej Štefan Dušan in Ohrid

Omiš

Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Poglej Štefan Dušan in Omiš

Orhan I.

Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.

Poglej Štefan Dušan in Orhan I.

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Štefan Dušan in Osmansko cesarstvo

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Štefan Dušan in Patriarh

Patriarhat

Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.

Poglej Štefan Dušan in Patriarhat

Peloponez

Peloponez (Peloponnesus; grško Πελοπόννησος, Pelopónnēsos) je polotok ali otok in geografska regija v južni Grčiji.

Poglej Štefan Dušan in Peloponez

Poljaki

Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.

Poglej Štefan Dušan in Poljaki

Prilep

Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.

Poglej Štefan Dušan in Prilep

Prizren

Prízren (albanska določna oblika Prizreni) je mesto na Kosovu, za Prištino drugo največje mesto v tej delno priznani državi.

Poglej Štefan Dušan in Prizren

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Poglej Štefan Dušan in Sasi

Sebastokrator

Sebastokrator (grško σεβαστοκράτωρ, bolgarsko in srbsko cевастократор) je bil visok dvorni naslov v poznem Bizantinskem cesarstvu.

Poglej Štefan Dušan in Sebastokrator

Simeon I. Bolgarski

Simeon I. Bolgarski ali Simeon I. Veliki (bolgarsko Симеон I Велики, Simeon I Veliki) je bil knez in zatem car Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 893 do 927,Lalkov.

Poglej Štefan Dušan in Simeon I. Bolgarski

Sinajski polotok

Sinajski polotok, prometno omrežje Sinajski polotok; posneto iz plovila Space Shuttle STS-40 Sinajski polotok je polotok trikotne oblike, ki leži med Sredozemskim morjem (na severu), Rdečim morjem (na zahodu) in Akabskim zalivom (na vzhodu).

Poglej Štefan Dušan in Sinajski polotok

Skader

Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.

Poglej Štefan Dušan in Skader

Skopje

Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.

Poglej Štefan Dušan in Skopje

Skradin

Skradin je mesto na Hrvaškem oz.

Poglej Štefan Dušan in Skradin

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Štefan Dušan in Slovani

Solun

Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.

Poglej Štefan Dušan in Solun

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Poglej Štefan Dušan in Srbščina

Srbi

Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.

Poglej Štefan Dušan in Srbi

Srbska despotija

Srbska despotija (srbsko Српска деспотовина/Srpska despotovina) je bila srednjeveška srbska država v prvi polovici 15.

Poglej Štefan Dušan in Srbska despotija

Srbska pravoslavna cerkev

Zastava Stolnica svetega Save v Beogradu Srbski pravoslavni križ Srbska pravoslavna cerkev je ena od samostojnih (avtokefalnih) pravoslavnih patriarhij.

Poglej Štefan Dušan in Srbska pravoslavna cerkev

Sveti Mihael

Rimu Sveti Mihael ali Nadangel Mihael (hebrejsko מיכאל, Micha'el ali Mîkhā’ēl; grško Μιχαήλ, Mikhaíl; latinsko Michael ali Míchaël; arabsko ميكائيل, Mikha'il) je nadangel, ki ga Sveto pismo omenja v Razodetju.

Poglej Štefan Dušan in Sveti Mihael

Sveti Sava

samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).

Poglej Štefan Dušan in Sveti Sava

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Štefan Dušan in Tesalija

Travunija

Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).

Poglej Štefan Dušan in Travunija

Uglješa Mrnjavčević

Jovan Uglješa Mrnjavčević (srbsko Јован Угљеша Мрњавчевић) je bil srbski vojvoda in despot iz dinastije Mrnjavčević, * ni znano, † 26. september 1371, bitka na Marici.

Poglej Štefan Dušan in Uglješa Mrnjavčević

Ustava

Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.

Poglej Štefan Dušan in Ustava

Velika noč

Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik.

Poglej Štefan Dušan in Velika noč

Visoki Dečani

Visoki Dečani (Visoki Dečani) ali enostavno Dečani so srednjeveški srbski samostan pri Deçanu, Kosovo.

Poglej Štefan Dušan in Visoki Dečani

Zahumje

Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.

Poglej Štefan Dušan in Zahumje

Zeta

Zeta (okrajšava Z) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 1021.

Poglej Štefan Dušan in Zeta

1308

1308 (MCCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Štefan Dušan in 1308

1331

1331 (MCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Štefan Dušan in 1331

1346

1346 (MCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Štefan Dušan in 1346

1355

1355 (MCCCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Štefan Dušan in 1355

16. april

16.

Poglej Štefan Dušan in 16. april

20. december

20.

Poglej Štefan Dušan in 20. december

26. julij

26.

Poglej Štefan Dušan in 26. julij

8. september

8.

Poglej Štefan Dušan in 8. september

Prav tako znan kot Dušan Silni, Stefan Dušan.

, Klis, Knin, Konavle, Korintski zaliv, Kotor, Križarske vojne, Krka (Hrvaška), Kuga, Lazar Hrebeljanović, Ludvik I. Ogrski, Meniška skupnost na gori Atos, Metropolit, Moskva, Nadškof, Nadškofija, Nemanjići, Nemci, Nomokanon Svetega Save, Ogrska, Ohrid, Omiš, Orhan I., Osmansko cesarstvo, Patriarh, Patriarhat, Peloponez, Poljaki, Prilep, Prizren, Sasi, Sebastokrator, Simeon I. Bolgarski, Sinajski polotok, Skader, Skopje, Skradin, Slovani, Solun, Srbščina, Srbi, Srbska despotija, Srbska pravoslavna cerkev, Sveti Mihael, Sveti Sava, Tesalija, Travunija, Uglješa Mrnjavčević, Ustava, Velika noč, Visoki Dečani, Zahumje, Zeta, 1308, 1331, 1346, 1355, 16. april, 20. december, 26. julij, 8. september.