Kazalo
51 odnosi: Albert II. Bogenski, Arnež, Avstrija, Štajerska, Žalec, Braslovče, Celjski grad, Celjski grofje, Ema Krška, Friderik I. Celjski, Friderik Vovbrški, Gornji grad (grad), Grad Šoštanj, Grad Žaženberk, Grad Žebnik, Grad Žlemberk, Grad Dravograd, Grad Erkenštajn, Grad Forhtenek, Grad Freudeneck, Grad Guštanj, Grad Hartneidstein, Grad Kamen v Podjuni, Grad Laško, Grad Lož, Grad Mannsberg, Grad Offenburg, Grad Pliberk, Grad Pukštajn, Grad Rauterburg, Grad Suha, Grad Turn pri Velenju, Grad Vovbre, Grad Vrbovec, Grofje Strmški, Koroška (vojvodina), Kranjska, Lesce, Liutpold III. Žovneški, Lučane, Avstrija, Možberk, Mozirje, Oglejski patriarhat, Ortenburžani, Seznam plemiških rodbin na Slovenskem, Suha pri Predosljah, Točaj (naziv), Ulrik I. Žovneški, Ulrik II. Žovneški, Ulrik II. Vovbrški, Ulrik V. Pfanberški, ... Razširi indeks (1 več) »
Albert II. Bogenski
Gravura iz »Bavaria Sancta«, 1615, » Viljem Windberški ob bolniški postelji grofa Alberta Bogenskega« Albert II. (znan tudi kot Adalbert II.) († 13. januar 1146) je bil grof Bogenski in Windberški, grof v Donavskem okraju, advokat Regensburga, Prüfeninga in Windberga.
Poglej Vovbržani in Albert II. Bogenski
Arnež, Avstrija
Grad Arnež 2015 Grad Arnež od daleč Farna cerkev Marije Matere božje v Arnežu Most preko Pesnice z upodobitvijo Sv. Janeza Nepomuka Arnež (nem.: Arnfels) je trška občina in trško naselje na avstrijski južni Štajerski v okraju Lipnica s 1.051 prebivalci (stanje na 1. januar 2016).
Poglej Vovbržani in Arnež, Avstrija
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Vovbržani in Štajerska
Žalec
Žalec je mesto s približno 5.000 prebivalci v Sloveniji zahodno od Celja, gospodarsko in upravno središče istoimenske občine.
Poglej Vovbržani in Žalec
Braslovče
Braslovče so eno najstarejših naselij v Spodnji Savinjski dolini in tudi na Slovenskem.
Poglej Vovbržani in Braslovče
Celjski grad
Celjski grad, pogled proti severu z zunanjega grajskega dvorišča - zahodnega predgradja. Razgled z velikega stolpa Celjskega gradu Lesorezna upodobitev gradu, Jacob Koebel, ''Wapen. Des Heyligen Römischen Reichs Teutscher nation'', Frankfurt na Majni, 1545 Celjski grad na sliki iz leta 1750 (1831), Johannes Hötzel - J.v.
Poglej Vovbržani in Celjski grad
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Vovbržani in Celjski grofje
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Vovbržani in Ema Krška
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Vovbržani in Friderik I. Celjski
Friderik Vovbrški
Grof Friderik Vovbrški (cca 1271 - 1316/1317) nemško „Graf Friedrich von Heunburg„ je bil prvorojeni sin grofa Ulrika II. Vovbrškega iz koroške in štajerske plemiške rodbine Vovbrških in njegove žene Neže (Agnes), ki je bila pranečakinja Friderika II., zadnjega vojvode Avstrije in Štajerske iz hiše Babenberžanov.
Poglej Vovbržani in Friderik Vovbrški
Gornji grad (grad)
Grad Gornji grad je stal na hribu Gradišče ob Dreti, vzhodno od naselja Gornji Grad v Zgornji Savinjski dolini v občini Mozirje.
Poglej Vovbržani in Gornji grad (grad)
Grad Šoštanj
Grad Šoštanj tudi Pusti grad (nemško Schonstein) stoji sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj v občini Šoštanj v zahodnem delu Šaleške doline ob spodnjem toku reke Pake.
Poglej Vovbržani in Grad Šoštanj
Grad Žaženberk
Grad Žaženberk, ki je bil porušen že v 15.
Poglej Vovbržani in Grad Žaženberk
Grad Žebnik
Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Grad Žebnik v Valvasorjevi topografiji leta 1679 Poskus rekonstrukcije gradu Žebnik Grad Žebnik (nemško Sibenegg, Sybenegk) je bil srednjeveški grad, ki je stal na Žebniški gori zahodno nad zaselkom Njivice pri Radečah.
Poglej Vovbržani in Grad Žebnik
Grad Žlemberk
Risba Matthäus Meriana iz leta 1649 Grad Žlemberk leta 1681 Grad Žlemberk (nemško Burg Schmierenberg) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na vrhu gozdnatega hriba, ki se nagiba proti severu v nekdanji občini Gradišče (Schloßberg) blizu meje s Slovenijo.
Poglej Vovbržani in Grad Žlemberk
Grad Dravograd
Grad Dravograd (nemško Ruine Unterdrauburg) se je nahajal na gorskem pomolu nad mestom Dravograd, od katerega so ostale neznatne ruševine.
Poglej Vovbržani in Grad Dravograd
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Vovbržani in Grad Erkenštajn
Grad Forhtenek
Grad Forhtenek (nemško (Forchtenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini zahodno nad potokom Velunja, v naselju Ravne pri Šoštanju vzhodno nad domačijo Vratar, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Vovbržani in Grad Forhtenek
Grad Freudeneck
Grad Freudenek (nemško Freudenegg) je stal na strmi, delno skalnati vzpetini nad potokom Brnica, nad Starim Hrastnikom oz.
Poglej Vovbržani in Grad Freudeneck
Grad Guštanj
Grad zgornji Guštanj (nemško Schloss Guttenstein, Gutenstein, Guettenstain) je stal na griču Stražišče ali na Tičlerjevem vrhu na levem bregu reke Meže na Ravnah na Koroškem, ki so se do leta 1952, ko so pridobile status mesta, imenovale Guštanj.
Poglej Vovbržani in Grad Guštanj
Grad Hartneidstein
Grad Hartneidstein (nemško Burg Hartneidstein) je bil srednjeveški grad, katerega ruševine ležijo skrite v gozdu na strmem grebenu na zahodnem pobočju Golice (nemško Koralpe), nad vasjo Eitweg, približno 8 kilometrov jugovzhodno od Volšperka (nemško Wolfsberg) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Hartneidstein
Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.
Poglej Vovbržani in Grad Kamen v Podjuni
Grad Laško
Grad Laško stoji na griču nad Laškim pod Humom.
Poglej Vovbržani in Grad Laško
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Vovbržani in Grad Lož
Grad Mannsberg
Ruševine Altmannsberga in grad Mannsberg (2015) Grad Mannsberg (nemško Burg Mannsberg) je bil srednjeveški grad, danes obnovljen, ki je stal na vrhu osamelega gozdnatega hriba nad dolino na 690 m višine severovzhodno od Ostrovice, približno 14 kilometrov severovzhodno od Šentvida ob Glini na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Mannsberg
Grad Offenburg
Ruševine gradu Offenburg po Georg Matthäus Vischerju Grad Offenburg je bil srednjeveški grad, katerega borne ruševine nekdaj mogočne trdnjave ležijo približno 300 m nad dolino Mure pri Unterkurzheimu ob vznožju Ederkogla, okoli 9 km severo-zahodno od Judenburga na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Vovbržani in Grad Offenburg
Grad Pliberk
Grad Pliberk (nemško Schloss Bleiburg) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu višjega hriba na vzhodnem robu istoimenskega mesta Pliberk na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Pliberk
Grad Pukštajn
Grad Pukštajn redkeje prevedeno Grad Bukovje (nemško Buchenstein, Puchenstain) so okoli leta 1200 pozidali grofje Andechs Meranski kot utrdbo na meji njihovega slovenjgraške gospoščine v prehodu iz Mislinjske doline v Dravsko dolino.
Poglej Vovbržani in Grad Pukštajn
Grad Rauterburg
Grad Rauterburg tudi Grad Stare Vovbre je bil grad na Koroškem v Avstriji.
Poglej Vovbržani in Grad Rauterburg
Grad Suha
Bakrorez upodobitve Gradu Suha, Topografija Nadvojvodine Koroške iz leta 1681 Grad Suha (nemško Schloss Neuhaus) (tudi Neuhäusl) je srednjeveški grad, ki stoji zahodno od Labota na desnem bregu Drave v istoimenski občini Suha na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Suha
Grad Turn pri Velenju
Grad Turn pri Velenju (nemško (Turn im Schalckthall, Turris) je razpadajoča stavba, ki leži na položnem hribu Hrastovec pri Velenjskem jezeru v občini Velenje.
Poglej Vovbržani in Grad Turn pri Velenju
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Grad Vovbre
Grad Vrbovec
Grad Vrbovec (nemško Altenburg) je grad, ki stoji v Očini Nazarje, ob sotočju rek Drete in Savinje v Zgornji Savinjski dolini.
Poglej Vovbržani in Grad Vrbovec
Grofje Strmški
Ruševine gradu Strmec in cerkve iz leta 1850 Nadgrajene ruševine gradu Strmec Farna cerkev Strmec Grofje Strmški, so bili stranska veja Grofov Vovbrških.
Poglej Vovbržani in Grofje Strmški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Vovbržani in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Vovbržani in Kranjska
Lesce
Lesce je naselje s skoraj 3.000 prebivalci severozahodno od Radovljice in je drugo največje naselje Občine Radovljica.
Poglej Vovbržani in Lesce
Liutpold III. Žovneški
Pogodba med Ulrikom in Liutpoldom III. z dne 14. maj 1262 nosi Ulrikov pečat. S to dedno pogodbo je bila ohranjena enotnost rodbinskih posesti Liutpold III.
Poglej Vovbržani in Liutpold III. Žovneški
Lučane, Avstrija
Pogled na trško naselje z juga – iz vinskih goric Lučane (nemško Leutschach) na Vinski cesti so trška občina v okraju Lipnica na avstrijskem Štajerskem.
Poglej Vovbržani in Lučane, Avstrija
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Vovbržani in Možberk
Mozirje
Mozirje je naselje v Zgornji Savinjski dolini, z okoli 2.100 prebivalci, sedež istoimenske občine, upravne enote in župnije.
Poglej Vovbržani in Mozirje
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Vovbržani in Oglejski patriarhat
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Vovbržani in Ortenburžani
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Vovbržani in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Suha pri Predosljah
Suha pri Predosljah je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Vovbržani in Suha pri Predosljah
Točaj (naziv)
Točaj (nemško Mundschenk ali Hofschenk, lat. pincerna ali cellarius, angl. cup-bearer) je bil zgodovinsko visok plemiški naziv na kraljevih dvorih, katerega dolžnost je bila točiti in streči pijačo za kraljevo mizo.
Poglej Vovbržani in Točaj (naziv)
Ulrik I. Žovneški
Ulrik I. Žovneški, svobodni plemič iz rodbine Žovneških in prednik Celjskih grofov, * neznano, † okoli 1256.
Poglej Vovbržani in Ulrik I. Žovneški
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Vovbržani in Ulrik II. Žovneški
Ulrik II. Vovbrški
Grb Vovbrških grofov iz Koroške, 1242 Ulrik II.
Poglej Vovbržani in Ulrik II. Vovbrški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Vovbržani in Ulrik V. Pfanberški
Voitsberg
Voitsberg je mesto v avstrijski zvezni deželi Štajerski in sedež okraja Voitsberg.
Poglej Vovbržani in Voitsberg
Prav tako znan kot Grofje Vovbrški, Vovbrški.