Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike

Rhindov matematični papirus vs. Zgodovina matematike

Rhindov matematični papirus, znan tudi kot Papirus Britanskega muzeja BM 10057 in BM 10058, je eden od najbolj znanih virov staroegipčanske matematike. Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.

Podobnosti med Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike

Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike še 11 stvari v skupni (v Unijapedija): Algebra, Egipt, Geometrija, Linearna enačba, Matematika, Pravokotnik, Stari Egipt, Stožec, Trikotnik, Ulomek, Valj.

Algebra

Algebra in (Al-džebr, dobesedno »združevanje razbitih delov«) je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike.

Algebra in Rhindov matematični papirus · Algebra in Zgodovina matematike · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Egipt in Rhindov matematični papirus · Egipt in Zgodovina matematike · Poglej več »

Geometrija

Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.

Geometrija in Rhindov matematični papirus · Geometrija in Zgodovina matematike · Poglej več »

Linearna enačba

Graf funkcij, danih z linearnima enačbama Lineárna enáčba je v matematiki algebrska enačba, v kateri je vsak člen ali konstanta ali produkt konstant s prvo potenco spremenljivke.

Linearna enačba in Rhindov matematični papirus · Linearna enačba in Zgodovina matematike · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Matematika in Rhindov matematični papirus · Matematika in Zgodovina matematike · Poglej več »

Pravokotnik

Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.

Pravokotnik in Rhindov matematični papirus · Pravokotnik in Zgodovina matematike · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Rhindov matematični papirus in Stari Egipt · Stari Egipt in Zgodovina matematike · Poglej več »

Stožec

Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.

Rhindov matematični papirus in Stožec · Stožec in Zgodovina matematike · Poglej več »

Trikotnik

Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.

Rhindov matematični papirus in Trikotnik · Trikotnik in Zgodovina matematike · Poglej več »

Ulomek

Ulómek je v matematiki zapis oblike \frac (ali tudi a/b) pri čemer sta a in b celi števili in je b različen od 0.

Rhindov matematični papirus in Ulomek · Ulomek in Zgodovina matematike · Poglej več »

Valj

Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.

Rhindov matematični papirus in Valj · Valj in Zgodovina matematike · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike

Rhindov matematični papirus 47 odnose, medtem ko je Zgodovina matematike 65. Saj imajo skupno 11, indeks Jaccard je 9.82% = 11 / (47 + 65).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Rhindov matematični papirus in Zgodovina matematike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »