Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Adolf Hitler, Alfred Nobel, Švedska, Carl von Ossietzky, Druga svetovna vojna, Emil Adolf von Behring, Evro, Gerhard Domagk, Gliste, Johannes Andreas Grib Fibiger, Karolinski inštitut, Nobelov sklad, Nobelova nagrada za mir, Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), Stockholm, Tretji rajh.
Adolf Hitler
Adolf Hitler, nemški diktator in nacistični voditelj avstrijskega rodu, * 20. april 1889, Braunau am Inn pri Linzu, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 30. april 1945, Berlin, Tretji Rajh (danes Nemčija).
Adolf Hitler in Nobelova nagrada · Adolf Hitler in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Alfred Nobel
Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj, * 21. oktober 1833, Stockholm, Švedska, † 10. december 1896, Sanremo, Italija.
Alfred Nobel in Nobelova nagrada · Alfred Nobel in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Švedska in Nobelova nagrada · Švedska in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Carl von Ossietzky
Carl von Ossietzky, nemški pacifist, novinar, nobelovec, * 3. oktober 1889, Hamburg, † 4. maj 1938, Berlin, Nemčija.
Carl von Ossietzky in Nobelova nagrada · Carl von Ossietzky in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Nobelova nagrada · Druga svetovna vojna in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Emil Adolf von Behring
Emil Adolf von Behring, nemški bakteriolog, * 15. marec, 1854, Deutsch-Eylau, Prusija, † 31. marec, 1917, Marburg, Nemško cesarstvo.
Emil Adolf von Behring in Nobelova nagrada · Emil Adolf von Behring in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Evro
Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.
Evro in Nobelova nagrada · Evro in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Gerhard Domagk
Gerhard Johannes Paul Domagk, nemški bakteriolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Lagow, Provinca Brandenburg, Prusija (danes Poljska), † 24. april 1964, Burgberg pri kraju Königsfeld im Schwarzwald, Zahodna Nemčija.
Gerhard Domagk in Nobelova nagrada · Gerhard Domagk in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Gliste in Nobelova nagrada · Gliste in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Johannes Andreas Grib Fibiger
Johannes Andreas Grib Fibiger, danski zdravnik in patolog, nobelovec, * 23. april 1867, Silkeborg, Danska, † 23. april 1928, København.
Johannes Andreas Grib Fibiger in Nobelova nagrada · Johannes Andreas Grib Fibiger in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Karolinski inštitut
Karolinski inštitut je javna medicinska univerza s sedežem v Občini Solna (del mestnega območja Stockholma) na Švedskem.
Karolinski inštitut in Nobelova nagrada · Karolinski inštitut in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Nobelov sklad in Nobelova nagrada · Nobelov sklad in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino ·
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za mir · Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino in Nobelova nagrada za mir ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Nobelova nagrada in Prva svetovna vojna · Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino in Prva svetovna vojna ·
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Nobelova nagrada in Rak (bolezen) · Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino in Rak (bolezen) ·
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Nobelova nagrada in Stockholm · Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino in Stockholm ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Nobelova nagrada in Tretji rajh · Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino in Tretji rajh ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Primerjava med Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada 48 odnose, medtem ko je Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino 248. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 5.74% = 17 / (48 + 248).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Nobelova nagrada in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
