Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Nikomedija

Index Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

27 odnosi: Anatolija, Antika, Azija, Bitinija, Bospor, Carigrad, Dioklecijan, Filozofija, Hanibal, Justinijan I., Kartagina (mesto), Konstantin I. Veliki, Marmarsko morje, Mihael Psel, Osmansko cesarstvo, Politik, Rimsko cesarstvo, Svetnik, Vojskovanje, Zgodovinar, 1017, 1078, 146, 183 pr. n. št., 324, 6. stoletje, 86.

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Nikomedija in Anatolija · Poglej več »

Antika

Klasična antika (tudi klasično obdobje), tudi preprosto antika je obdobje kulturne zgodovine med 8.

Novo!!: Nikomedija in Antika · Poglej več »

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Novo!!: Nikomedija in Azija · Poglej več »

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Novo!!: Nikomedija in Bitinija · Poglej več »

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Novo!!: Nikomedija in Bospor · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Novo!!: Nikomedija in Carigrad · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Nikomedija in Dioklecijan · Poglej več »

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Novo!!: Nikomedija in Filozofija · Poglej več »

Hanibal

Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.

Novo!!: Nikomedija in Hanibal · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Novo!!: Nikomedija in Justinijan I. · Poglej več »

Kartagina (mesto)

Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.

Novo!!: Nikomedija in Kartagina (mesto) · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Novo!!: Nikomedija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.

Novo!!: Nikomedija in Marmarsko morje · Poglej več »

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Novo!!: Nikomedija in Mihael Psel · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Novo!!: Nikomedija in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Politik

Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.

Novo!!: Nikomedija in Politik · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Nikomedija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Svetnik

Svetniški zavetniki Evrope: sv. Benedikt Nursijski, sv. Ciril in Metod, sv. Brigita Švedska, sv. Katarina Sienska, sv. Edith Stein Svetnik (ženska oblika svetnica) je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti.

Novo!!: Nikomedija in Svetnik · Poglej več »

Vojskovanje

Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.

Novo!!: Nikomedija in Vojskovanje · Poglej več »

Zgodovinar

Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.

Novo!!: Nikomedija in Zgodovinar · Poglej več »

1017

1017 (MXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Nikomedija in 1017 · Poglej več »

1078

1078 (MLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Nikomedija in 1078 · Poglej več »

146

146 (CXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Nikomedija in 146 · Poglej več »

183 pr. n. št.

Brez opisa.

Novo!!: Nikomedija in 183 pr. n. št. · Poglej več »

324

324 (CCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Nikomedija in 324 · Poglej več »

6. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.

Novo!!: Nikomedija in 6. stoletje · Poglej več »

86

86 (LXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Nikomedija in 86 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »