Kazalo
58 odnosi: Antonello da Messina, Apsida, Arabci, Arhitrav, Bitka pri Lepantu, Bizantinsko cesarstvo, Bourboni, Caravaggio, Cunami, Dekameron, Evropska gospodarska skupnost, Feodozija, Friedrich Nietzsche, Friedrich Schiller, Gaj Avgust Oktavijan, Genova, Giovanni Boccaccio, Giuseppe Garibaldi, Goti, Gotska arhitektura, Hieron II., Ignacij Lojolski, Istituto Nazionale di Statistica, Kalabrijski potres (1783), Kartagina (mesto), Kuga, Kupola, Ludvik XIV. Francoski, Mesinski preliv, Messinska stolnica, Metropolitansko mesto Messina, Miguel de Cervantes, Molière, Mozaik, Normani, Normanska arhitektura, Osmansko cesarstvo, Plutarh, Portal, Prva punska vojna, Reggio Calabria (pokrajina), Rihard I. Levjesrčni, Rimska republika, Robert Guiscard, Rogerij I. Sicilski, Sicilija, Sirakuze, Strasbourg, Strateg, Sveta dežela, ... Razširi indeks (8 več) »
- Mesta na Siciliji
- Pokrajina Messina - občine
Antonello da Messina
Antonello da Messina, pravzaprav Antonello di Giovanni di Antonio, imenovan tudi Antonello degli Antoni (ok. 1430 - februar 1479), je bil sicilijanski slikar iz Messine, ki je deloval v času zgodnje italijanske renesanse.
Poglej Messina in Antonello da Messina
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Messina in Apsida
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Messina in Arabci
Arhitrav
Arhitrav na levi strani portala v fasadi bazilike Sant'Ambrogio v Milanu, Italija Arhitrav v baziliki San Salvatore, Spoleto, Italija Arhitrav ali epistil (grško: epistylion) je gredni nosilec, ki leži nad vrsto kapitelov oziroma stebrov ali nad zidno odprtino.
Poglej Messina in Arhitrav
Bitka pri Lepantu
Bitka pri Lepantu je lahko.
Poglej Messina in Bitka pri Lepantu
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Messina in Bizantinsko cesarstvo
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Messina in Bourboni
Caravaggio
Michelangelo Merisi ali Amerighi da Caravaggio, italijanski baročni slikar, * 29. september 1571, † 18. julij (?) 1610 Deloval je v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji med leti 1592 (1595 ?) in 1610.
Poglej Messina in Caravaggio
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Messina in Cunami
Dekameron
Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze.
Poglej Messina in Dekameron
Evropska gospodarska skupnost
Evropska skupnost (ES), pomembnejša od obeh Evropskih skupnosti, je bila ustanovljena 1. januarja 1958 pod imenom Evropska gospodarska skupnost (EGS), ko je stopila v veljavo Rimska pogodba, podpisana 25. marca 1957.
Poglej Messina in Evropska gospodarska skupnost
Feodozija
Feodozija (rusko Феодо́сия: Feodо́sija, ukrajinsko Феодо́сія: Feodо́sija iz grškega: Theodosía) je mesto z 69.461 prebivalci.
Poglej Messina in Feodozija
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej Messina in Friedrich Nietzsche
Friedrich Schiller
Johann Christoph Friedrich von Schiller, nemški zdravnik, pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, * 10. november 1759, Marbach, Baden-Württemberg, Nemčija, † 9. maj 1805, Weimar, Turingija, Nemčija.
Poglej Messina in Friedrich Schiller
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Poglej Messina in Gaj Avgust Oktavijan
Genova
Genova (slovenska izgovorjava: génova) je mesto in morsko pristanišče v severni Italiji, ki je glavno mesto pokrajine Genova in italijanske dežele Ligurija.
Poglej Messina in Genova
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Messina in Giovanni Boccaccio
Giuseppe Garibaldi
Giuseppe Garibaldi, italijanski revolucionar, politik in vojskovodja, * 4. julij 1807, Nica, Prvo Francosko cesarstvo, † 2. junij 1882, Caprera, Kraljevina Italija.
Poglej Messina in Giuseppe Garibaldi
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Messina in Goti
Gotska arhitektura
stolnice v Reimsu, Francija Notranjost zahodnega dela stolnice v Reimsu Pod pojmom Gotska arhitektura razumemo srednjeveški slog v gradbeništvu in umetnosti, ki se je začel z izgradnjo kora v opatijski cerkvi sv. Dionizija (Saint-Denis) pri Parizu (1140–1144), pri čemer je opat Suger (1081–1151), ki ga je dal zgraditi, zahteval, da mora biti cerkev najimenitnejša v Franciji in polna svetlobe, torej svetlejša kot dosedanje.
Poglej Messina in Gotska arhitektura
Hieron II.
Zevsov oltar v Sirakuzah, ki ga je zgradil Hieron II. Kovanec s podobo Hieronove žene Filistis Hieron II. (grško: Hieron II) je bil grški kralj Sirakuz na Siciliji, ki je vladal od leta 270 do 215 pr.
Poglej Messina in Hieron II.
Ignacij Lojolski
Ignacij Lojolski (izvirno baskovsko Iñigo López de Loyola), baskovski teolog, jezuit in svetnik.
Poglej Messina in Ignacij Lojolski
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Messina in Istituto Nazionale di Statistica
Kalabrijski potres (1783)
Kalabrijski potresi leta 1783 so bili zaporedje petih močnih potresov, ki so prizadeli območje Kalabrije v južni Italiji (takrat del Neapeljskega kraljestva), od katerih sta prva dva povzročila pomembne cunamije.
Poglej Messina in Kalabrijski potres (1783)
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Messina in Kartagina (mesto)
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Messina in Kuga
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Messina in Kupola
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Messina in Ludvik XIV. Francoski
Mesinski preliv
Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.
Poglej Messina in Mesinski preliv
Messinska stolnica
Stolnica presvete Marije vnebovzete (Basilica Cattedrale protometropolitana di Santa Maria Assunta) v Messini je stolnica nadškofije Messina-Lipari-Santa Lucia del Mela, posvečena Devici Mariji.
Poglej Messina in Messinska stolnica
Metropolitansko mesto Messina
Metropolitansko mesto Messina (italijansko Città metropolitana di Messina) je metropolitansko mesto na Siciliji v Italiji.
Poglej Messina in Metropolitansko mesto Messina
Miguel de Cervantes
Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj, * 29. september 1547, Alcalá de Henares, Španija, † 23. april 1616, Madrid.
Poglej Messina in Miguel de Cervantes
Molière
Jean-Baptiste Poquelin, bolj znan pod umetniškim imenom Molière (po slovensko), francoski klasicistični dramatik in pisatelj, * 15. januar 1622, Pariz, Francija, † 17. februar 1673, Pariz.
Poglej Messina in Molière
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Poglej Messina in Mozaik
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Messina in Normani
Normanska arhitektura
300x300px Glavna ladja v stolnici v Durhamu Izraz normanska arhitektura se uporablja za razvrstitev slogov romanske arhitekture, ki so jo razvili Normani v različnih deželah, ki so bile pod njihovo oblastjo ali vplivom v 11.
Poglej Messina in Normanska arhitektura
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Messina in Osmansko cesarstvo
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Messina in Plutarh
Portal
Baročni portal Portal (nem.: Portal, lat. portale.
Poglej Messina in Portal
Prva punska vojna
Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.
Poglej Messina in Prva punska vojna
Reggio Calabria (pokrajina)
Pokrajina Reggio Calabria (v italijanskem izvirniku Provincia di Reggio Calabria), je bila ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.
Poglej Messina in Reggio Calabria (pokrajina)
Rihard I. Levjesrčni
Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.
Poglej Messina in Rihard I. Levjesrčni
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Messina in Rimska republika
Robert Guiscard
Robert Guiscard (latinsko Viscardus, starofrancosko Viscart, francosko Guiscard, s pomenom pameten, zvijačen) je bil normanski pustolovec, znan po osvajanju južne Italije in Sicilije.
Poglej Messina in Robert Guiscard
Rogerij I. Sicilski
Rogerij I. Sicilski (francosko Roger Ier de Sicile) je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normanskih osvajanj v južni Italiji, * okoli 1031, † 22. junij 1101.
Poglej Messina in Rogerij I. Sicilski
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Messina in Sicilija
Sirakuze
Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.
Poglej Messina in Sirakuze
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Messina in Strasbourg
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Poglej Messina in Strateg
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Messina in Sveta dežela
Taormina
Taormina (sicilijansko Taurmina) je občina v metropolitanskem mestu Messina na vzhodni obali Sicilije v Italiji.
Poglej Messina in Taormina
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Messina in Tevtonski viteški red
Timpanon (arhitektura)
Ljubljanska Opera po obnovi Timpanon je gradbeni element ali stavbni člen in je prvotno predstavljal trikotni zaključek na pročelju in začelju antičnega svetišča.
Poglej Messina in Timpanon (arhitektura)
Transept
Transept je označen s sivo bazilike Lurške Matere Božje v Brestanici Transept je v cerkvenem gradbeništvu prečna ladja, položena pravokotno na vzdolžno ladjo ali ladje cerkve, tako da razdvaja svetišče (oltar, apsido, kor) od ostalega dela cerkve (ladje) in daje tlorisu obliko latinskega križa.
Poglej Messina in Transept
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Messina in Tretja križarska vojna
William Shakespeare
William Shakespeare, angleški dramatik, krščen 26.
Poglej Messina in William Shakespeare
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Poglej Messina in Zahodno Rimsko cesarstvo
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Messina in Združitev Italije