34 odnosi: Ajubidi, Alanya, Anatolija, Ankara, Avtonomna republika Krim, Črno morje, Diyarbakır, Emir, Erzurum, Gruzija, Karamanidi, Kayseri, Kejhusrev I., Kejhusrev II., Kejkavus I., Kilikija, Komneni, Malik, Mongoli, Perzijščina, Seldžuki, Sirija, Sivas, Sredozemlje, Sultan, Sultanat Rum, Taurus, Trapezundsko cesarstvo, Turščina, Vansko jezero, Vazal, 1188, 1220, 1237.
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Novo!!: Kejkubad I. in Ajubidi · Poglej več »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Novo!!: Kejkubad I. in Alanya · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Kejkubad I. in Anatolija · Poglej več »
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Novo!!: Kejkubad I. in Ankara · Poglej več »
Avtonomna republika Krim
Krim (krimsko tatarsko: Qırım Muhtar Cumhuriyeti, Къырым Мухтар Джумхуриети).
Novo!!: Kejkubad I. in Avtonomna republika Krim · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Kejkubad I. in Črno morje · Poglej več »
Diyarbakır
Diyarbakır (kurdsko Amed)Gunter, Michael M. (2010).
Novo!!: Kejkubad I. in Diyarbakır · Poglej več »
Emir
Emir je moško osebno ime.
Novo!!: Kejkubad I. in Emir · Poglej več »
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Novo!!: Kejkubad I. in Erzurum · Poglej več »
Gruzija
Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.
Novo!!: Kejkubad I. in Gruzija · Poglej več »
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Novo!!: Kejkubad I. in Karamanidi · Poglej več »
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Novo!!: Kejkubad I. in Kayseri · Poglej več »
Kejhusrev I.
Kejhusrev I. (staro anatolsko turško كَیخُسرو, Ghiyāth ad-Dīn Kaykhusraw bin Qilij Arslān, perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان) je bil enajsti in najmlajši sin Kilič Arslana II., * neznano, † 1211, Alaşehir.
Novo!!: Kejkubad I. in Kejhusrev I. · Poglej več »
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Novo!!: Kejkubad I. in Kejhusrev II. · Poglej več »
Kejkavus I.
Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.
Novo!!: Kejkubad I. in Kejkavus I. · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Kejkubad I. in Kilikija · Poglej več »
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Novo!!: Kejkubad I. in Komneni · Poglej več »
Malik
Malik je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Bosiljevo Karlovške županije.
Novo!!: Kejkubad I. in Malik · Poglej več »
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Novo!!: Kejkubad I. in Mongoli · Poglej več »
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Kejkubad I. in Perzijščina · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Kejkubad I. in Seldžuki · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Kejkubad I. in Sirija · Poglej več »
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Novo!!: Kejkubad I. in Sivas · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Kejkubad I. in Sredozemlje · Poglej več »
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Novo!!: Kejkubad I. in Sultan · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Kejkubad I. in Sultanat Rum · Poglej več »
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Novo!!: Kejkubad I. in Taurus · Poglej več »
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Kejkubad I. in Trapezundsko cesarstvo · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Kejkubad I. in Turščina · Poglej več »
Vansko jezero
Jezero - posnetek Landsata Cerkev Svetega križa na otoku Akdamar. V ozadju gora Çadır. Vansko jezero (turško Van Gölü; armensko: Վանա լիճ; kurdsko: Gola Wanê) je največje jezero v Turčiji.
Novo!!: Kejkubad I. in Vansko jezero · Poglej več »
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Novo!!: Kejkubad I. in Vazal · Poglej več »
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Kejkubad I. in 1188 · Poglej več »
1220
1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Kejkubad I. in 1220 · Poglej več »
1237
1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Kejkubad I. in 1237 · Poglej več »