Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Alemani, Angleščina, Švica, Bern, Brestanica, Bronasta doba, Cesarska neposrednost, De iure - de facto, Evangeličanska Cerkev, Francoščina, Friderik II. Hohenstaufen, Glarus, Gotthard (prelaz), Habsburžani, Italijanščina, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kanton Zürich, Kantoni Švice, Katolištvo, Kmetijstvo, Kultura trakaste keramike, Luzern, Mezolitik, Mittelland (Švica), Nemščina, Neolitik, Okraji Švice, Paleolitik, Prazgodovinska kolišča okoli Alp, Rigi, Rudolf I. Habsburški, Samostan Einsiedeln, Samostan Reichenau, Samostan Sankt Gallen, Uri, Vierwaldstadtsko jezero, Züriško jezero, Zürich, Zug.
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Novo!!: Kanton Schwyz in Alemani · Poglej več »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: Kanton Schwyz in Angleščina · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Kanton Schwyz in Švica · Poglej več »
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Novo!!: Kanton Schwyz in Bern · Poglej več »
Brestanica
Bazilika Lurške Matere Božje Ribniki Mačkovci Pogled na Mohor Železniška postaja, pogled z gradu Brestanica (do leta 1953 Rajhenburg) je naselje trškega značaja v Občini Krško.
Novo!!: Kanton Schwyz in Brestanica · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Kanton Schwyz in Bronasta doba · Poglej več »
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Kanton Schwyz in Cesarska neposrednost · Poglej več »
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Novo!!: Kanton Schwyz in De iure - de facto · Poglej več »
Evangeličanska Cerkev
Evangeličanska Cerkev je protestantska Cerkev, ki izhaja neposredno iz reformacijskega gibanja, ki ga je sprožil Martin Luther.
Novo!!: Kanton Schwyz in Evangeličanska Cerkev · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Kanton Schwyz in Francoščina · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Kanton Schwyz in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Glarus
Glarus (nemško: Glarus, francosko: Glaris ali latinsko: Claruna) je mesto v Švici in glavno mesto kantona Glarus.
Novo!!: Kanton Schwyz in Glarus · Poglej več »
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Novo!!: Kanton Schwyz in Gotthard (prelaz) · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Kanton Schwyz in Habsburžani · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Kanton Schwyz in Italijanščina · Poglej več »
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Novo!!: Kanton Schwyz in Kanton Luzern · Poglej več »
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Novo!!: Kanton Schwyz in Kanton Schwyz · Poglej več »
Kanton Zürich
Kanton Zürich (lokalno narečno-zürichdeutsch Züri, francosko Zurich, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg, popularno tudi Zürichbiet ali narečno Züripiet) je švicarski kanton, ki leži na severozahodu Mittellanda - planote, med Visokim Renom in Züriškim jezerom.
Novo!!: Kanton Schwyz in Kanton Zürich · Poglej več »
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Novo!!: Kanton Schwyz in Kantoni Švice · Poglej več »
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Novo!!: Kanton Schwyz in Katolištvo · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Kanton Schwyz in Kmetijstvo · Poglej več »
Kultura trakaste keramike
Kultura trakaste keramike ali kultura vrvičaste keramike (nemško Schnurkeramik, francosko Ceramimique Cordee, angleško Corded Ware culture; v srednji Evropi okoli 2900–2450/2350 pr. n. št.) ali kultura bojnih sekir ali kultura enojnega groba je ogromen evropski arheološki sloj, ki se začne v poznem neolitiku (kamena doba), je še v bakreni dobi in doseže vrhunec v začetku bronaste dobe.
Novo!!: Kanton Schwyz in Kultura trakaste keramike · Poglej več »
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Novo!!: Kanton Schwyz in Luzern · Poglej več »
Mezolitik
Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.
Novo!!: Kanton Schwyz in Mezolitik · Poglej več »
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Novo!!: Kanton Schwyz in Mittelland (Švica) · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Kanton Schwyz in Nemščina · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Kanton Schwyz in Neolitik · Poglej več »
Okraji Švice
V federativno organizirani Švici, kjer vsak kanton svobodno odloča o svoji interni organizaciji, obstaja velika raznolikost organizacijskih struktur in posledično tudi nazivov za posamezne upravne enote med kantonom in občino.
Novo!!: Kanton Schwyz in Okraji Švice · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Kanton Schwyz in Paleolitik · Poglej več »
Prazgodovinska kolišča okoli Alp
Prazgodovinska kolišča okoli Alp so vrsta prazgodovinskih naselbin (ali stanovanjskih hiš) v Alpah in okoli njih, zgrajenih od približno 5000 do 500 pr.
Novo!!: Kanton Schwyz in Prazgodovinska kolišča okoli Alp · Poglej več »
Rigi
Rigi (ali gora Rigi; znana tudi kot Kraljica gora) je gorski masiv v Alpah v osrednji Švici.
Novo!!: Kanton Schwyz in Rigi · Poglej več »
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Novo!!: Kanton Schwyz in Rudolf I. Habsburški · Poglej več »
Samostan Einsiedeln
Samostan Einsiedeln (nemško Kloster Einsiedeln) je benediktinski samostan v vasi Einsiedeln v kantonu Schwyz v Švici.
Novo!!: Kanton Schwyz in Samostan Einsiedeln · Poglej več »
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Novo!!: Kanton Schwyz in Samostan Reichenau · Poglej več »
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Novo!!: Kanton Schwyz in Samostan Sankt Gallen · Poglej več »
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Novo!!: Kanton Schwyz in Uri · Poglej več »
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.
Novo!!: Kanton Schwyz in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »
Züriško jezero
Züriško jezero (züriška nemščina Zürisee) je ledeniško jezero v Švici.
Novo!!: Kanton Schwyz in Züriško jezero · Poglej več »
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Novo!!: Kanton Schwyz in Zürich · Poglej več »
Zug
Zug (latinsko Tugium) je mesto v Švici.
Novo!!: Kanton Schwyz in Zug · Poglej več »
