Kazalo
61 odnosi: Afrika, Akropola, Anatolija, Angleščina, Antična Šparta, Antropologija, Arabski polotok, Atene, Azija, Babilon, Bitka na Maratonskem polju, Bitka pri Platajah, Bodrum, Darej I., Delfi, Dneper, Don (reka), Donava, Egejsko morje, Egipt, Ep, Etiopija, Etnografija, Evropa, Faraon, Filozofija, Grčija, Grki, Halikarnas, Indija, Italija, Kambiz II., Karija, Kartagina (občina), Kir II., Kirena, Književnost, Krez, Kserks I., Libija, Lidija, Maraton, Grčija, Monarhija, Muza, Nil, Nupedia, Periklej, Perzija, Perzijci, Samos, ... Razširi indeks (11 več) »
- Grki v 5. stoletju pr. n. št.
- Rojeni v 480. letih pr. n. št.
- Umrli v 420. letih pr. n. št.
- Zgodovina Azije
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Herodot in Afrika
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Herodot in Akropola
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Herodot in Anatolija
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Herodot in Angleščina
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Herodot in Antična Šparta
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Herodot in Antropologija
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Herodot in Arabski polotok
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Herodot in Atene
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Herodot in Azija
Babilon
Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.
Poglej Herodot in Babilon
Bitka na Maratonskem polju
Bitka na Maratonskem polju (tudi bitka pri Maratonu) je bitka, ki je potekala na Maratonskem polju (Atika) med Grki (Atenci in Platajci) na eni strani ter Perzijci na drugi strani leta 490 pr. n. št. v času grško-perzijskih vojn.
Poglej Herodot in Bitka na Maratonskem polju
Bitka pri Platajah
Bitka pri Platajah je bila bitka, ki je potekala avgusta 479 pr. n. št. med grško koalicijo in perzijskimi napadalci.
Poglej Herodot in Bitka pri Platajah
Bodrum
Bodrum (turško: ) je okrožje in pristaniško mesto v provinci Muğla v jugozahodni egejski regiji Turčije.
Poglej Herodot in Bodrum
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Herodot in Darej I.
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Herodot in Delfi
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Herodot in Dneper
Don (reka)
Don (p) je reka v Rusiji, ki izvira na jugu Vzhodnoevropskega nižavja in teče v dolžini 1970 km do izliva v Azovsko morje.
Poglej Herodot in Don (reka)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Herodot in Donava
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Herodot in Egejsko morje
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Herodot in Egipt
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Herodot in Ep
Etiopija
Federatívna demokrátična repúblika Etiópija (amharsko የኢትዮጵያ, Itjop'ija) je celinska država v severovzhodni Afriki.
Poglej Herodot in Etiopija
Etnografija
Robidišča (foto: Milko Matičetov, julij 1951) Etnografíja (grško narod in pisati) ali narodopisje je opisni (deskriptivni) del etnologije.
Poglej Herodot in Etnografija
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Herodot in Evropa
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Herodot in Faraon
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Poglej Herodot in Filozofija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Herodot in Grčija
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Herodot in Grki
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Poglej Herodot in Halikarnas
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Herodot in Indija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Herodot in Italija
Kambiz II.
Kambiz II. (staroperzijsko 𐎣𐎲𐎢𐎪𐎡𐎹, Kambūjiya, aramejsko כנבוזי, Kanbūzī, starogrško, Kambísēs, latinsko Cambyses, srednjeveško hebrejsko כמבישה, Kambiša) je bil sin Kira II. Velikega in kralj pezijskega Ahemenidskega cesarstva, ki je vladal od leta 530 pr.
Poglej Herodot in Kambiz II.
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Herodot in Karija
Kartagina (občina)
Kartagina je občina v guvernatu Tunis v Tuniziji.
Poglej Herodot in Kartagina (občina)
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Herodot in Kir II.
Kirena
Kirena je bilo starogrško in pozneje rimsko mesto blizu današnjega Šahhata v Libiji.
Poglej Herodot in Kirena
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Herodot in Književnost
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.
Poglej Herodot in Krez
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Herodot in Kserks I.
Libija
Libija (arabsko ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
Poglej Herodot in Libija
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.
Poglej Herodot in Lidija
Maraton, Grčija
Maraton (dimotiki: Μαραθώνας, Marathónas; atiškoi/ katarevusa: Μαραθών, Marathṓn) je antično grško mesto – država, danes mesto v Grčiji.
Poglej Herodot in Maraton, Grčija
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Poglej Herodot in Monarhija
Muza
''Invokacija muze'', William-Adolphe Bouguereau Muze (starogrško Μοῦσαι) so bile v grški mitologii boginje umetnosti in znanosti.
Poglej Herodot in Muza
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Herodot in Nil
Nupedia
Logotip Nupedie Nupedia je bila pretežno angleška spletna enciklopedija, ki sta jo ustanovila Jimmy Wales in Larry Sanger.
Poglej Herodot in Nupedia
Periklej
Pêriklej, * okoli 495 pr. n. št., Holargos/Atene, † 429 pr. n. št., Atene, cenjen starogrški govornik, politik, državnik in vojskovodja.
Poglej Herodot in Periklej
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Herodot in Perzija
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Poglej Herodot in Perzijci
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Poglej Herodot in Samos
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Herodot in Severna Makedonija
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Herodot in Seznam perzijskih kraljev
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Herodot in Sicilija
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Herodot in Skiti
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Poglej Herodot in Tesalija
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Herodot in Turčija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Herodot in Ukrajina
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Herodot in Zgodovina
Zgodovinar
Zgodovinar je človek (raziskovalec), ki (ljubiteljsko ali kot znanstvenik poklicno) raziskuje zgodovino.
Poglej Herodot in Zgodovinar
420 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št.
Poglej Herodot in 420 pr. n. št.
485 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 530. pr. n. št. 520. pr. n. št. 510. pr. n. št. 500. pr. n. št. 490. pr. n. št. - 480. pr. n. št. - 470. pr. n. št. 460. pr. n. št.
Poglej Herodot in 485 pr. n. št.
Glej tudi
Grki v 5. stoletju pr. n. št.
Rojeni v 480. letih pr. n. št.
Umrli v 420. letih pr. n. št.
Zgodovina Azije
Prav tako znan kot Herodot iz Halikarnasa.