Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar

Centralno pokopališče Žale vs. Josip Vidmar

Centralno pokopališče Žale je največje pokopališče v Ljubljani in Sloveniji. Josip Vidmar, slovenski literarni in gledališki kritik, dramaturg, prevajalec, esejist in politik, * 14. oktober 1895, Ljubljana, † 11. april 1992, Ljubljana.

Podobnosti med Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar

Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar še 12 stvari v skupni (v Unijapedija): Edvard Kocbek, Fran Albreht, Fran Saleški Finžgar, Ivan Cankar, Izidor Cankar, Lili Novy, Ljubljana, Milan Vidmar, Oton Župančič, Prva svetovna vojna, Rihard Jakopič, Vladimir Bartol.

Edvard Kocbek

Edvard Kocbek,, slovenski pisatelj, pesnik in politik, * 27. september 1904, Sveti Jurij ob Ščavnici, Avstro-Ogrska † 3. november 1981, Ljubljana, SFRJ.

Centralno pokopališče Žale in Edvard Kocbek · Edvard Kocbek in Josip Vidmar · Poglej več »

Fran Albreht

Fran Albreht, tudi Franc Albreht, slovenski pesnik, književnik, aktivist OF in taboriščnik, * 17. november 1889, Kamnik, † 11. februar 1963, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Fran Albreht · Fran Albreht in Josip Vidmar · Poglej več »

Fran Saleški Finžgar

Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik * 9. februar 1871, Doslovče, † 2. junij 1962, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Fran Saleški Finžgar · Fran Saleški Finžgar in Josip Vidmar · Poglej več »

Ivan Cankar

Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.

Centralno pokopališče Žale in Ivan Cankar · Ivan Cankar in Josip Vidmar · Poglej več »

Izidor Cankar

Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar, diplomat, pisatelj, kritik in prevajalec, * 22. april 1886, Šid v Vojvodini, † 22. september 1958, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Izidor Cankar · Izidor Cankar in Josip Vidmar · Poglej več »

Lili Novy

Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije, * 24. december 1885, Gradec, † 7. marec 1958, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Lili Novy · Josip Vidmar in Lili Novy · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Centralno pokopališče Žale in Ljubljana · Josip Vidmar in Ljubljana · Poglej več »

Milan Vidmar

Milan Vidmar, slovenski elektroinženir, šahist, filozof in pisatelj, * 22. junij 1885, Ljubljana, Avstro-Ogrska, † 9. oktober 1962, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Milan Vidmar · Josip Vidmar in Milan Vidmar · Poglej več »

Oton Župančič

Oton Župančič, slovenski pesnik, dramatik, prevajalec in urednik revije Ljubljanski zvon, * 23. januar 1878, Vinica, Bela krajina, † 11. junij 1949, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Oton Župančič · Josip Vidmar in Oton Župančič · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Centralno pokopališče Žale in Prva svetovna vojna · Josip Vidmar in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Rihard Jakopič

Rihard Jakopič, slovenski slikar, * 12. april 1869, Ljubljana, † 21. april 1943, Ljubljana.

Centralno pokopališče Žale in Rihard Jakopič · Josip Vidmar in Rihard Jakopič · Poglej več »

Vladimir Bartol

Vladimir Bartol, slovenski pisatelj, dramatik, esejist, publicist, biolog-lepidopterolog * 24. februar 1903, Sveti Ivan, Trst, Avstro-Ogrska (danes Italija), † 12. september 1967, Ljubljana, Slovenija.

Centralno pokopališče Žale in Vladimir Bartol · Josip Vidmar in Vladimir Bartol · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar

Centralno pokopališče Žale 104 odnose, medtem ko je Josip Vidmar 111. Saj imajo skupno 12, indeks Jaccard je 5.58% = 12 / (104 + 111).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Centralno pokopališče Žale in Josip Vidmar. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: